Pri oživljanju s stiski prsnega koša in umetnim dihanjem je ključna uporaba defibrilatorja. Pomembno je torej, da so defibrilatorji široko dostopni po vsej Sloveniji. Pri nas je zaenkrat nameščenih okrog 3000 defibrilatorjev, potrebovali pa bi jih najmanj 100.000.
"Pri gasilnih aparatih je zakonsko določeno, na koliko kvadratnih metrih morajo biti nameščeni, kdo in v kakšnem časovnemu intervalu ga mora pregledati, ali je ustrezno napolnjen in podobno. V primeru defibrilatorjev to ni zagotovljeno," pravi Samo Oblak, projektni vodja društva AED.
Nujno pa bi bilo, da bi na podoben način uredili tudi bazo defibrilatorjev. Možnosti preživetja z napravo AED se bistveno povečajo, če je ta v bližini tistega, ki jo potrebuje. Zato je pomembno, da občani vedo, kje so postavljene in kako jih uporabiti. Ko pride do zastoja srca, odločajo sekunde. Javno dostopni defibrilatorji so za uporabo namenjeni laikom, ki se poprej še nikoli niso srečali z osebo z zastojem srca. V takih okoliščinah ljudje reagiramo zelo različno, zato je pomembno poudarjati, da je uporaba AED-ja preprosta in stanja bolnika ne more poslabšati. Denis Kekič, predsednik Koronarnega društva slovenske Istre in ustanovitelj podjetja AED service, je o uporabi defibrilatorja naredil že več kot 1000 predstavitev in izobraževanj: "Vprašati se moramo, koliko je vredno življenje. Če se bomo naučili uporabljati defibrilator, seveda skupaj s temeljnimi postopki oživljanja, bomo hitreje pristopili k človeku z zastojem srca. Ni pa dovolj postaviti defibrilator in pozabiti nanj. Skrbeti moramo, da ga redno vzdržujemo, da bo deloval, ko ga rabimo. Tudi sama namestitev je ključna. Elektrode so izjemno občutljive, tudi baterije pri pregrevanju, na primer zaradi sonca, lahko naredijo škodo. Vandalom ali tatovom, ki javno dostopne defibrilatorje poškodujejo ali ukradejo, pa sporočam, da ga bodo morda tudi sami kdaj rabili. So pa moderni defibrilatorji opremljeni s sledilci lokacije, zato da dobi reševalna ekipa natančne koordinate, kje se nahaja ob uporabi. V primeru kraje defibrilatorja v Marezigah je to pomagalo tudi odkriti storilca."
Aleksander Štrukelj iz Testenov v občini Kanal ob soči, ki je opravil tudi tečaj za prve posredovalce, je rešil življenje starejšemu gospodu, ki je doživel srčni zastoj. Njegov hiter odziv in znanje sta bila ključna, da je gospod preživel to hudo izkušnjo brez večjih zdravstvenih težav: "Ko se nekaj takega začne dogajati v tvoji bližini, ti adrenalin kar spolzi skozi žile. Zgodilo se je v gostinskem obratu, za sosednjo mizo je bilo nekomu slabo in sem pristopil. Obiskovalci so že vedeli, kje je defibrilator in so stekli ponj. Jaz pa sem takoj začel z oživljanjem."
Gospod, ki je potreboval pomoč, je srčni zastoj preživel.
