Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Kratek in jedrnat dokument se je takrat osredotočil na razvoj koprskega pristanišča, ladjedelništvo in ladjarstvo, manjše marine, pridobivanje hrane iz morja, okoljsko sprejemljiv prostorski razvoj ob morju, pomorsko pravno ureditev in izobraževanje. Besedilo resolucije je v mesecih pred osamosvojitvijo nastajalo v pisarni takratnega predsednika sodišča Gregorja Velkaverha, ob sodelovanju še drugih članov posebne delovne skupine, ki so dajali svoje ideje in pripombe. Velkaverh, ki je danes odvetnik, se spominja: "Treba je vedeti, da Slovenija ni pomorsko usmerjena država od leta 1991, za to smo se odločili že po vojni, s Splošno plovbo, izobraževanjem, gradnjo pristanišča. Leta 1991 smo vse to povzeli v en všečen tekst. V tem času se je spremenilo marsikaj: prenehala je delovati izolska ladjedelnica, zelo se je skrčilo poslovanje Splošne plovbe, dobili smo še eno marino, lepo se razvija pristanišče. Izjemno dobra poteza je bila ta, da se je obalno cesto vrnilo občanom kot sprehajališče, s turizmom je bilo malo krize. Pri splošni ureditvi, od pilotaže do uprave za pomorstvo, pa smo napredovali. Danes menim, da je okolje za pomorstvo dokaj ugodno. Imamo vse inštitute kot bistveno večje pomorske države, a lahko bi bilo boljše. Da smo že takrat pisali o razumnem trajnem razvoju, je res. To je temeljno vprašanje človeštva, ko smo z izjemnimi tehnološkimi napredki prišli do skrajnega roba. A to ni bila ne vem kakšna skrivnost, le da se z njo 1991 ni ukvarjalo veliko ljudi." Bi bilo treba danes sprejeti novo, posodobljeno resolucijo? "Težko rečem, sem pravnik, ne prometni strokovnjak. A če bi bilo potrebno, lahko vajo ponovimo. Resolucija je bila plod dela mnogih, ne le mene."

Marsikaj od naštetega se v treh desetletjih ni izšlo tako, kot je predvidela resolucija. A kot meni dekan Fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar, danes še kako ohranjamo pomorsko usmeritev. "V nekdanji državi smo vedeli, kaj je pomorstvo, to se je razvijalo, gojili smo ga v skupni državi. Nato nam je z osamosvojitvijo zmanjkalo malo morja. A šli smo naprej in delali tisto, kjer smo prepoznali največjo dodano vrednost. V resolucijo so avtorji vključili glavne stebre: ladjarstvo, ladjedelstvo, pristaniško dejavnost in izobraževanje. Mislim, da smo v teh letih dobro uspeli razviti misli te resolucije, druga področja, ki so bila preveč zahtevna, pa smo opustili. Po treh desetletjih smo dovolj suvereni, da se lotimo novih izzivov, ki v pomorstvo obstajajo. Vmes smo dobili program razvoja prometa, ki je bistveno širši, in s tem smo na nek način nekoliko izgubili to individualnost pomorstva. Danes bi res panoga potreboval svoj dokument, akcijski načrt, kako razvijali posamezne segmente. Če vemo, da pomorstvo razvijajo države, ki nimajo morja, zakaj ga ne bi mi. Ključno je znanje, ki ga imajo posamezniki v naši državi o vseh dejavnostih – ladjarskih, ladjedelskih. Primer Splošne plovbe je sicer tak, da so veličastni časi mimo, v ekonomskem delu, ki je bil povezan z nacionalno zakonodajo. Ta lahko panogo omogoča ali pa tudi ne. V tem primeru bi prej rekel, da je prej ne omogoča. A tam so ljudje, ki so prepeljali tisoče ladij, ki imajo v globalnem pomorskem svetu poznanstva, veze. To je prava vrednost pomorstva. Tega se niti v šoli ne da naučiti. Dokler znanje je, ga je treba prenašati na mlade generacije."

30-letnici resolucije o pomorski usmeritvi bo posvečen sobotni koncert na Titovem trgu. Slavnostni govornik bo minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Dekan Fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar si med drugim želi: "Naj čim več govorijo o pomorstvu. Naj govorijo v soboto, nedeljo, vsak dan v letu. Ker tako bo pomorstvo dobilo na pomenu. Če se bo le enkrat letu, so bolj besede, ki hitro izzvenijo. Vsak dan naj govorijo o pomorstvu!"

Večerni dogodek poleg Ministrstva za infrastrukturo ter Uprave za pomorstvo skupaj prirejajo Društvo prijateljev glasbe, Mestna občina Koper in Luka Koper. Poimenovali so ga Mala simfonija Kopra, ki bo po vzoru Simfonije Kopra izpred dveh let tokrat napolnila Titov trg z zvoki orkestra Slovenske filharmonije in flavte mlade umetnice Eve Nine Kozmus.