Foto: https://julian-alps.com/
Foto: https://julian-alps.com/

Gre za štiri turnosmučarske etape po Julijskih Alpah s skupno dolžino 52 kilometrov vse od Kranjske Gore do Tolmina. Paket vključuje polpenzion v dolini in spremstvo vodnika, vsaka od štirih etap pa ima dve težavnostni različici.

Turno smučanje je sploh v času epidemije postalo še bolj priljubljeno, a varnost je seveda na prvem mestu. Da bi doživetje izkusili tudi tisti, ki sicer imajo smučarsko znanje, a morda ne poznajo toliko terena in bi radi večdnevni odklop v gorah v spremstvu izkušenega vodnika tudi pozimi, kljub temu pa ne bili prikrajšani za udobje po turi, so v skupnosti Julijske Alpe zasnovali Juliano SkiTour. Gre za štiridnevno turnosmučarsko potovanje čez Julijske Alpe. Ni daljinska in neprekinjena smučarska povezava, ampak kombinacija štirih različnih turnih smukov, vsaka ima težjo in lažjo različico, pojasnjuje Katja Cuder iz Booking centra Julijske Alpe, ki deluje v okviru zavoda za turizem Dolina Soče: »Vsaka od teh štirih etap ima dve možnosti, saj se razmere v gorah spreminjajo. Skupna dolžina vseh štirih etap je 52 km, pri čemer naredimo dobrih 4.000 metrov vzponov in slabih 5.000 metrov spustov. Dolžina etap je od 3 km do 25 km, nekatere so lažje, druge kar dolge, potovalne, bi lahko rekli. Za to seveda potrebujemo smučarsko znanje, opremo za turno smuko in gorniško opremo. To lahko zagotovijo tudi vodniki. Te etape sicer za turne smučarje niso nič novega, na novo smo jih združili v skupen produkt, so pa vse odobrene s strani TNP-ja, saj se izogibajo mirnim conam, pomembnim za živali, ki tam prezimujejo, zato moramo biti pozorni tudi na to.«

S prevozi torej Julijana SkiTour omogoča turnosmučarsko pustolovščino čez celotno območje Julijskih Alp, od Kranjske Gore na severni pa do Tolmina na južni strani, vsak dan se vračamo v dolino. Skupine so lahko velike od dveh do največ 6 turnih smučarjev. Idejni oče in snovalec Julijane SkiTour je Janko Humar, dolgoletni navdušen gornik in turni smučar: »Meni je ta dejavnost zelo pri srcu, zato mi ni bilo težko idejo razdelati in izpeljati, in upam, da bo tudi to postal uspešen produkt. Je pa dejstvo, da je ta zgodba zahtevnejša, ampak idejna filozofija ostaja ista: pristopiti v to našo izjemno okolje na trajnosten način – brez žičnic, z energijo lastnega telesa in tako spoznavati te neverjetne kotičke, ki so privilegij in niso dani vsakemu. Drugo izhodišče je bilo to, da bo koncept dostopen tudi za povprečne obiskovalce gora, zato je v tem komercialnem delu Julijanje SkiTour vedno zraven izkušen, kompetenten in kvalificiran gorski vodnik.«

Foto: https://julian-alps.com/
Foto: https://julian-alps.com/

Ker pa je turno smučanje zelo odvisno od vremena in snežnih razmer v visokogorju, je bilo snovanje kljub vsemu vse prej kot lahka naloga. Humar se zaveda, da se bodo po poteh njihovih predlogov izkušeni podali tudi sami, računajo pa predvsem na doživetje v paketu vključno z vodnikom.

»Kdor bo šel sam, se mora seveda prej pozanimati o vremenski napovedi, plazovni nevarnosti in ostalem, ta tržni del smo pa oblikovali tako, da smo razpisali termine marca in aprila. Sicer pa smo fleksibilni. Osnovna ideja je, da s turnimi smučmi prečimo Alpe od Kranjske Gore do Tolmina z vmesnimi transferji. Kar jo naredi bolj človeško, je, po drugi strani pa malce oddalji od te pristne turnosmučarske izkušnje, je to, da ne spimo v mrzlih bivakih, ampak se vračamo v dolino, kjer so nam na voljo prenočišče, hrana in topel tuš. Da bi bilo teh spremenljivk čim manj, smo za vsako turo dali na izbiro dve varianti. Vedno je ena malo lažja, malo manj izpostavljena, manj odvinsa od vremenskih razmer, da se lahko vodnik odloča, katero bo izbral. Če štartamo v Kranjski Gori, imamo možnost smuk izpod Kriške stene ali Kotovega sedla. Z Vršiča imamo na izbiro Veliko Mojstrovko in Nad šitom glavo, tretji dan je kraljevska etapa iz Trente v Bohinj. Po lažji poti čez Lanževico, ki pa je zelo dolga – mimo Krnskega jezera in potem čez kraljestvo Komne – ali pač Kanjavec, kjer je dokaj strm vzpon, ambient in razgledi pa taki, da ne bodo pustili nikogar hladnega. Če je snega dovolj, se lahko z vrha Kanjavca spustimo vse do Bohinja. Zadnji dan pa spet čez Vogel do planine Razor. Na začetku pogoljufamo lahko z gondolo, nato pa nadaljujemo ali čez Vogel ali čez Rušnati vrh. S tem je tura zaključena.«

Tudi na Facebooku

Podobno kot si pohodniki izmenjujejo izkušnje, doživetja in fotografije s poti Julijana Trail v istoimenski Facebook skupini, ki ima že skoraj 11.000 članov, pa že obstaja tudi skupina Julijana SkiTour.

Koga nameravajo s tem privabiti, domače, tuje goste? "Koncept je podoben Julijani Trail, ampak je res specifična zgodba, ker je veliko bolj zahtevna. Marsikdo se bo na pot podal tudi sam, ampak en segment si bo pa tudi privoščil vodnika in celoten paket. Pri tej tržni dimenziji v največji meri računamo na tuje obiskovalce, kjer so takih aranžmajev vajeni, ampak verjamemo, da se bo tudi v Sloveniji našel kdo, ki si bo to privoščil in se še kaj naučil."

Če vas je ob poslušanju zamikalo, da bi tudi sami rezervirali zimsko avanturo ali jo morda komu podarili ob jubileju, Katja Cuder razloži še, kako poteka rezervacija: »Booking center trenutno ponuja dva različna programa, imamo pet terminov. Ponujamo celotno pot, torej vse štiri etape, ali pa skrajšano verzijo z dvema etapama. Vsi ti programi so z vodniki, vključujejo polpenzione in prevoz z ene točke na drugo.«

Julijana SkiTour je torej nekakšno logično nadaljevanje zgodbe Julijana Trail, ki se je izjemno uspešno prijela, počasi kolesarski navdušenci spoznavajo tudi Julijano Bike. S tem v skupnosti Julijske Alpe resda ne odkrivajo tople vode, saj gre za večinoma obstoječe poti, pa vendar se za vsem skriva ogromno dela tako na terenu kot za računalnikom. Pripravili so tudi promocijsko zloženko z vsemi uporabnimi informacijami o Julijani SkiTour ter vodnik s podatki o turnosmučarskih etapah. Možnosti za te pri nas seveda ne manjka, a tovrsten paket je pravzaprav novost, dodaja Humar: »V tujini imamo veliko teh paketov od koče do koče – težko razumem, zakaj nimamo tega pri nas, saj imamo na območju TNP-ja dobre možnosti. In tudi zato upamo, da bo naša zgodba Planinsko zvezo Slovenije spodbudila k temu, da bi odprli še kakšno kočo tudi pozimi. To je sicer res že za bolj izkušene, medtem ko se mi vseeno obračamo na nekoliko bolj običajno tržišče – na ljudi, ki sicer smučajo, a bi radi izkusili tudi neko dodatno doživetje, zato je prilagojeno tako, da se vrečamo v dolino, ki ponuja udobje, kot so ga smučarji vajeni. Kolikor vem, ima podobno zgodbo samo še Avstrija s prečenjem čez Nockberge, kjer tudi potujejo od turističnega kraja do kraja čez hribe in spijo v navadnih turističnih kapacitetah.«