Pri 44 letih je doživela nesrečo s hudo možgansko poškodbo. Knjiga opisuje dramatično obdobje, ki je zaznamovalo ne le nje same, pač pa tudi njene najbližje. Dnevom, ko je življenje viselo na nitki, sta sledila zahtevno zdravljenje in dolga rehabilitacija. Knjiga Dolga je ta pot je zgodba o pogumu in odločnosti, iz katere, tako si želi tudi avtorica, navdih črpajo ljudje, ki se soočajo s podobnimi situacijami, njihovi bližnji, pa tudi terapevti in zdravstveni delavci. Z Alido Klemenčič se je pogovarjala Mateja Brežan.

"To ni knjiga, kjer se boste razjokali od sreče in romantike. Boste pa spustili solzo za občudovanje poguma in volje do življenja," je o knjigi, med drugim, zapisal specialist klinične psihologije dr. Aleksander Zadel. Psihoterapevtka mag. Maja Maraž pa je izpostavila, da je to nujno branje za vse: "Za tiste, ki delajo z ljudmi, in tiste, ki se z bolečino močneje in pogosteje srečujejo. Tiste, ki bi se radi z njo soočili, pa ne vedo, ne kje, ne kako, ne kdaj začeti. Naj prinese toliko dobrega, kot ga je prinesla avtorici."

Alida Klemenčič je knjigo začela pisati leta 2012, končala dve leti kasneje, izšla je lani. Tudi pisanje je bilo na nek način del procesa rehabilitacije: "Ko sem se po poškodbi glave vrnila domov, nihče od nas ni vedel, kaj bi. Za nas je bila to popolnoma nova izkušnja, se ti odpre nov svet. In domov se je vrnila oseba, ki je bila prej vsemogočna mama, zdaj pa je bila kot otrok. Sebe nisem prepoznala, žalovala sem za sabo, otroci niso vedeli, kaj se dogaja z mano. Nihče jih ni psihološko pripravil. K sreči sem si fizično opomogla, začela sem hoditi. A ostale so druge težave, nevidne. Tudi zaradi težav z govorom sem težko izražala čustva, občutke. Takrat smo si vsi želeli, da bi vsaj poznali koga, ki bi imel podobno izkušnjo, da bi od njega slišali, kaj in kako naj naredimo. In prav to je bil glavni vzgon, da sem se odločila napisati knjigo. Da bom morda jaz z mojo izkušnjo komu pomagala."