Številne zanimivosti o omenjenih in še mnogih drugih morskih organizmih je v svojem zadnjem delu Podobe iz modrine nanizal dr. Lovrenc Lipej, eden naših najbolj prepoznavnih morskih biologov. Sam že vrsto let skrbi za širjenje znanj o pestrosti življenja in pomenu ohranjanja ekosistema našega morja. Redno objavlja članke v časopisih, revijah in sodeluje v radijskih in televizijskih oddajah, v Podobe iz modrine pa je posejal tudi številne iskrice humorja.

Ena od prikupnih in izjemno zanimivih podob iz modrine je hobotnica. Inteligentno, pravzaprav zelo inteligentno morsko bitje, ki se zna celo igrati. In ja, lahko je tudi jasnovidna, se pošali dr. Lipej, ko piše o hobotnici z imenom Paul. Paula so namreč uporabljali za napovedovanje izidov tekem na evropskem nogometnem prvenstvu leta 2008 in nato leta 2010 na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki: "Paul je bil hobotnica, ki je torej na evropskem prvenstvu prerokoval, kdo bo zmagal med pari tekmecev, in je v bistvu vedno zadel pravega zmagovalca. Dali so mu hrano v dve posodi. V eni je bila zastava ene države, v drugi druge države, in kadar koli so ga izzvali, da naj najde zmagovalca, je vedno zadel. Prišlo je celo do tega, da so nekateri navijači nasprotnih ekip ponujali veliko denarja, tako rekoč tiralico za to hobotnico, ampak izkazalo se je, da je potem Paul umrl naravne smrti in to v izjemno častitljivi starosti treh let, kar je za hobotnice dobesedno zelo težko doseči."

Ali je bil Paul dejansko jasnoviden, naj vsak presodi sam, piše dr. Lipej, nesporno pa je, da je vedno več znanstvenih dognanj, ki dokazujejo, da so hobotnice pravi mojstri hitrega učenja, znajo uporabljati orodja in se celo igrajo. "V znanstveni literaturi je čedalje več odkritij o teh nevretenčarjih. Recimo, eno zadnjih spoznanj je, da ima vsak od krakov hobotnice svoj samostojni center in torej lahko deluje neodvisno od centralnega sistema ter od možganov. Učijo pa se lahko že s tem, da opazujejo druge sovrstnike in potem ponavljajo njihove geste. Prav tako se denimo igrajo z mehurčki zraka in jih potiskajo z enega na drugi konec akvarija. Imajo torej nek svoj način zabave, kar pomeni, da je igra tudi pri teh nevretenčarjih že prisotna, in ne le pri vretenčarjih, kot pač lahko pričakujemo predvsem pri višjih sesalcih in pri ptičih. Pri mehkužcih, kamor spadajo glavonožci, pa tega dejansko ne bi pričakovali."

Pri poskusih so hobotnicam postavljali različne izzive: "Dali so recimo rakovice v valje, ki jih je bilo treba odpreti, torej odvrteti pokrove in so se hobotnice tega hitro naučile. Zanimivo je, da so se tega priučile tudi tiste hobotnice v drugih akvarijih, ki so samo opazovale to dogajanje. To so res izjemne stvari, ki danes v veliki meri privlačijo in pritegnejo mnoge raziskovalce, ki se tem ukvarjajo."

Več o svojem zadnjem delu Podobe iz modrine nam je dr. Lipej povedal v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.