Si predstavljate, da lahko hipoma nekoga zadolžite, da vam napiše opravičilo, spletni blog, seminarsko nalogo, pesem, predlaga organizacijo rojstnodnevne zabave, napiše nekaj vrstic programske kode, poišče in popravi napake v njej... Včasih je bila to znanstvena fantastika, danes je ta možnost na dlani. Konec minulega leta je spletna javnost dobila dostop do jezikovnega robota Chat GPT in mnogi se sprašujejo, ali to predstavlja konec sveta, kot ga poznamo.
Čeprav je pri svojem delu jezikovni model še vedno površen, smo šele na začetku razvoja te disruptivne tehnologije. Temelječ na globokih nevronskih mrežah je sistem samoučeč, z vsakim dnem se njegovo znanje izpopolnjuje. Kdaj se je začel ta razvojni preboj, smo povprašali izr. prof. dr. Mateja Mertika z mariborske Alma Mater Europaea: "Področja umetne inteligence so se v zadnjih desetih letih osamosvojila, pokazal se je preboj na računalniških tehnologijah. Od leta 2012 poznamo širšo uporabo globokih nevronskih mrež. Sami uporabniki pa te stvari spremljamo v spletnih strotivah: google translate, morda na Facebooku, ipd. Že leta 2017 je MIT postavil fakulteto za umetno inteligenco, investirali so ogromno denarja za ta namen."
Za umetno inteligenco velja podobno kot za druge tehnologije. Na primer: jedrsko tehnologijo lahko uporabimo za dober ali za slab namen, in tu velja podobno. To je bila namreč sprva iniciativa `odprta umetna inteligenca´, ki jo je ustavnovil Elon Musk pred leti. "Zdaj to ni več iniciativa, gre za podjetje, ki je ravno pred kratkim lansiralo zadnjo delujočo verzijo pogovornega bota GPT, kjer lahko kot uporabniki vidimo, kaj vse nam ta umetna inteligenca omogoča. Občutek imamo, da na drugi strani ni več računalnik, marveč človek. Na različnih področjih nam lahko pomaga, sestavlja nam recepte, pomaga nam pri programiranju, piše nam ocene za obiske restavracij in podobno. Te tehnologije nam lahko pomagajo v naših življenjih, na drugi strani pa jih lahko uporabljamo tudi za slabe namene. To lahko vidimo na področju medijev, kjer danes algoritmi novice prilagodijo, spreminja se obraz, mimika in drugo. In potem se sprašujemo, kaj je res." še dodaja naš sogovornik.
Spodaj objavljamo radijski intervju z umetno inteligenco, ki nam je z veseljem na zabaven način predstavila, kako nastajajo otroci, svetovala nam je, kaj gre pripraviti za kosilo, čisto samokritično pa pove, ali njegova pojavnost pomeni tveganje ali doprinos za družbo. Vabljeni k poslušanju!
