Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Epidemija je tudi v Sloveniji pozitivno vplivala na rast spletne prodaje, po uradnih podatkih so tako začeli nakupovati tudi kupci, starejši od 65 let. Strokovnjaki so sicer predvidevali, da bodo ti odstotki po umiritvi epidemije padli, a so ostali na višji ravni kot pred njo. Vse več pa je tudi lažnih spletnih trgovin, ki obljubljajo izdelke priznanih proizvajalcev po neverjetno nizkih cenah, ali pa so cene normalne, na koncu pa kupec plačanega izdelka sploh ne dobi. Dilema, ali lahko zaupamo spletnim trgovinam, je torej na mestu.

"Kupci se moramo naučiti brati med vrsticami. Znakov je več. Kontaktni podatki so prva stvar, ki jo velja preveriti, torej sedež podjetja, podatki podjetja, ki stoji za to predstavitvijo, ali so navedeni vsi podatki, davčna, matična številka podjetja, elektronski naslov. To so neka dokazila, da je trgovec transparenten, da je pripravljen tudi po nakupu ostati v stiku. Lažne tgovine imajo vse izdelke na zalogi, pa brezplačno dostavo na vse konce sveta. Najbolj zanesljiv znak pa je podatek o domeni, torej, kdaj je bila domena registrirana. Lažne trgovine se, recimo, hvalijo z dolgoletno tradicijo, potem pa ugotovimo, da je bila stran registrirana pred dvema tednoma. Slabi prevodi so tudi lahko znak, da smo previdnejši. Svetovala bi tudi, da ne nasedejo temu, da se trgovina oglašuje, recimo, na socialnih omrežjih, ker to ni znak varnosti."

Če se vsem preventivnim korakom navkljub zgodi, da vas nekdo ogoljufa, si velja zapomniti: v primerih težav z nakupom od prodajalca s sedežem v Sloveniji se lahko za pomoč obrnete na tržni inšpektorat. Če je prodajalec v drugi državi članici EU-ja, vam lahko pomaga Evropski potrošniški center. Številne nasvete na temo spletnega nakupovanja in obnašanja na svetovnem spletu na sploh pa poiščite na www.varninainternetu.si.