Podobno kot v vseh drugih evropskih pristaniščih tudi Trstu in Tržiču, ki sta nam najbližji italijanski pristanišči, pospešujejo prehod v zeleno in brezogljično prihodnost. Predsednik uprave pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana, ki združuje omenjeni pristanišči, Zeno d'Agostino pojasnjuje, da zadnja leta izračunavajo ogljični odtis pristanišč: »Najprej moramo namreč razumeti, kaj v pristanišču najbolj prispeva k onesnaževanju. Pri izpustih v ozračje, denimo, največji delež prispevajo ladje na privezih. Ta delež znaša okrog 66 odstotkov izpustov, nadaljnjih 8 prispevajo ladijski manevri. Za nas je torej bistveno, da se najprej reši prav to vprašanje. Italijanska vlada je na tem področju naredila veliko. Za elektrifikacijo pristaniške obale je vsem italijanskim pristaniščem, velikim in manjšim, namenila okrog 700 milijonov evrov. Pristanišča so tako dobila priložnost napajanja privezanih ladij z elektriko. Postopoma se opremljajo, vzpostavljajo infrastrukturo, ki bo omogočila, da bodo ladje na privezih v pristanišču lahko ugasnile motorje in se priključile na električno energijo pristanišča. V Trstu in Tržiču smo za elektrifikacijo obale od italijanske vlade dobili 50 milijonov evrov.«

Prvo ladjo bi lahko v omrežje priklopili že v začetku prihodnjega leta. Vse načrtovane obale bodo elektrificirane do leta 2026. To bo bistveno zmanjšalo izpuste škodljivih plinov, pa tudi hrup, ki ga zdaj povzročajo prižgani pomožni motorji ladij: »Najprej nameravamo urediti elektrifikacijo privezov za turistične potniške ladje. Te namreč pristajajo v samem središču mesta in jih je vse več. Prav tako pa to uvajamo tudi na vseh pomolih v tržaškem in tržiškem pristanišču.«

Za elektrifikacijo obal pristanišča rabijo dodatno energijo

Trst skupaj s Koprom že išče rešitve za dodatne vire energije. Pri tem projektu, ki je sicer šele v povojih, računajo tudi na evropski denar: »Ko ladja izključi svoje motorje in se priključi na elektriko s pomola, seveda močno zviša porabo električne energije. Predstavljajte si turistično potniško ladjo. Izračunali smo, da za svoje delovanje na privezu porabi šestino električne energije mesta Trst in bi torej, če bi bila priključena na pomol, potrebovala šestino energije mesta.«

Tržaško pristanišče je pri elektrifikaciji obal korak pred koprskim, ki najprej potrebuje nov, bolj zmogljiv daljnovod Divača-Koper. Po oceni vlagatelja, družbe ELES, bi ga lahko začeli graditi čez tri leta. Pristanišča pa tudi zaradi večje porabe energije postajajo njeni pomembni proizvajalci iz obnovljivih virov, kot sta sonce in veter. V tem pogledu je denimo Koper pred Trstom. Na strehah dveh sklopov skladišč za generalne tovore bodo namreč postavili dve sončni elektrarni. Ena od teh bo druga največja tovrstna elektrarna v Sloveniji. Obratovati bo začela že prihodnje leto, izpostavlja vodja službe za varovanje zdravja in ekologijo v Luki Koper Boštjan Pavlič: "Dejansko smo tik pred tem, da izvedemo dve sončni elektrarni v skupni moči 6 megavatov. Obe bosta dokončani predvidoma do leta 2025. Obenem delamo na tem, da bi do leta 2030 imeli 10 megavatov sončnih elektrarn, kar bi pomenilo približno 30 procentov električne energije za lastno rabo, če tudi upoštevamo našo bodočo rast."
Za prvi dve elektrarni so pridobili dober milijon dvesto tisoč evropskih sredstev. Samo letos bo Luka Koper v trajnostne naložbe vložila 15 milijonov evrov. Velik delež bo namenjen nadaljnji elektrifikaciji delovnih naprav. V tržaškem pristanišču so med drugim zmanjšali izpuste v zrak tudi z odpravo čakalnih vrst pred pristanišče, v Kopru pa okolju prijaznejše ladje nagrajujejo z nižjimi pristojbinami.

V Evropi v zeleno prihodnost dejansko najhitreje vstopajo severna pristanišča

Prvi med njimi je nizozemski Rotterdam, kjer letno pristane skoraj 30.000 ladij. Tam se ladje na privezih že priklapljajo na elektrificirano obalo in ugašajo motorje. Na dan vsaka ladja tako prihrani 25 tisoč litrov dizelskega goriva. Kakovost zraka se izboljšuje, bistveno manj je hrupa.
In ker je kar 91 odstotkov vseh evropskih pristanišč v neposredni bližini večjih mest, ali kar v mestih samih, njihov zeleni prehod prinaša bolj kakovostno življenje celotni skupnosti. Sodelovanje z lokalno skupnostjo in posluh za težave, ki jih prinaša življenje s pristaniščem v neposredni bližini, in skupno iskanje rešitev zanje, je poleg prilagajanja podnebnim spremembam, skrbi za čistejši zrak, vodo, zmanjšanje hrupa in energetsko učinkovitost eden od desetih prednostnih okoljskih ciljev evropskih pristanišč, ki jih je v lanskem letu oblikoval ESPO.

Več o vsem pa v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri boste slišali tudi, da je sodelovanje jadranskih pristanišč pomemben ključ uresničevanja zelenih naložb z denarjem iz evropskih skladov. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.