Na sliki (z desne proti levi) prostovoljci Jaka Šoba, Aleš Oven in Marko Udovič. Foto: Zasebni arhiv
Na sliki (z desne proti levi) prostovoljci Jaka Šoba, Aleš Oven in Marko Udovič. Foto: Zasebni arhiv

Že ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali tudi na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Zbrali smo zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.

Z delom v epidemiji so začeli marca lani na mejnem prehodu Škofije, kjer so se srečevali z ljudmi, ki so želeli prečkati mejo. Delali so v treh izmenah, vse dni v tednu. Prihajajočim so merili temperaturo in med drugim naleteli tudi na družino, ki je podhladila avto, da termometer pri potnikih ne bi pokazal povišane temperature. Med njimi je bil tudi še ne dveletni otrok. S kolegi z Buj in Trsta so vzpostavili mednarodno verigo in z njo omogočili nemoteno dostavo zdravil, ortopedskih pripomočkov in higienskih potrebščin. Poklicani so bili tudi v Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, v Dom starejših občanov Sežana, Obalni dom upokojencev Koper in v Izolo.

Aleša Ovna je najbolj zaznamovalo delo v zunanji covid coni izolskega doma upokojencev v Pacugu: "Po vsem, kar sem videl in doživel, drugače in morda nekoliko lažje sprejemam starost in smrt. Predvsem pa sem stvari v življenju začel drugače vrednotiti."

Marko Udovič je bil med prvimi prostovoljci, ki so novembra lani začeli sodelovati s Splošno bolnišnico Izola: "Zbolel sem, čeprav sem se, kolikor sem se le lahko, držal vseh zaščitnih ukrepov. Smo pa s tem vedenjem, da se bomo lahko tudi okužili, delali in pomagali naprej. Že dolgo nisem več jezen na tiste, ki pravijo, da virusa ni. Mislim, da preprosto ne razumejo."

V začetku letošnjega leta so se začela množična testiranja. Tudi tam so bili prostovoljci. Spomladi so se vključili v pomoč cepilnim ambulantam. V zadnjih tednih so znova povezani s Splošno bolnišnico Izola. Med njimi je Jaka Šoba: "Čeprav se nasmeha skozi masko ne vidi, pa lahko dobro voljo sporočaš preko oči. In tako vsaj malo olajšaš čas ljudem, ki tam ležijo."

Reportaži lahko prisluhnete s klikom na povezavo.