Območje Jadrana se lahko pohvali z izjemno podvodno morsko dediščino. Okrog tisoč razstavnih predmetov iz vseh držav ob jadranski obali je prvič na enem mestu povezala velika mednarodna razstava z naslovom "V morju intimnosti - podvodna arheologija pripoveduje o Jadranskem morju", ki je do 1. maja na ogled v nekdanji ribarnici v Trstu. Slovenijo s 13 eksponati predstavlja Pomorski muzej iz Pirana.

Razstava je vsekakor primer dobre prakse čezmejnega kulturnega povezovanja. Združuje namreč 60 muzejev in ustanov ter 50 raziskovalcev iz vseh jadranskih držav. Na več kot 2.000 kvadratnih metrih nekdanje tržaške ribarnice je tako na ogled kar 1.000 predmetov.

Glavna kuratorka Rita Auriemma je dejala, da je razstava pravzaprav "Tisoč in ena noč Jadranskega morja", potovanje skozi zgodovino življenja ob jadranskih obalah, ki jo pripoveduje podvodna arheologija z eksponati iz Italije, Grčije, Albanije, Hrvaške, Črne gore in Slovenije: "Razstava je plod arheoloških raziskav, ki so se v zadnjih dveh desetletjih zvrstile na območju Jadranskega morja. Te so dejansko ustvarile nekakšen humus, iz katerega je vzklila razstava. Na obeh bregovih Jadrana smo v tem času bili priče pomembnih arheoloških odkritij, izvajali so se projekti, povezani z arhitekturo in krajino obal. Na tem področju smo sodelovali tudi slovenskim pomorskim muzejem. Ob vsem pa je razstava spodbudila številne nove raziskave. In te se bodo nadaljevale tudi po prvem maju, ko bo razstava v Trstu zaprla svoja vrata."

Nadaljnje raziskave se morajo osredotočiti predvsem na prihodnost izjemne, a žal skorajda pozabljene potopljene dediščine območja, ki ga prebivalci, kljub delitvam in vojnam, občutijo predvsem kot skupen kulturni prostor. In prav o tem pripoveduje razstava, pojasnjuje Auriemma: "Hotela sem poudariti prav to intimnost, domačnost Jadranskega morja, njegovo bližino, in dejstvo, da so meje in delitve v tem prostoru izum novejše zgodovine. Ne pripadajo njegovemu bistvu. To je namreč prežeto z izjemnim občutenjem skupnosti, ki ga ponazarja tudi grški pojem za skupen pogovorni jezik ali koine." Poetični naslov ambiciozno zastavljene razstave je dejansko poklon Predragu Matvejeviću. V svojem podrobnem in pojmovno izjemno bogatem popisu Sredozemlja - Mediteranskem brevirju - je med drugim poudaril, da je Sredozemlje morje bližine, Jadran pa morje intimnosti.

Plovba skozi zgodovino

Arhitekt Giovanni Panizon je razstavni prostor tako zasnoval kot morsko krajino, po kateri pluje ladja zgodovine jadranskega prostora. Na začetku razstave se tako najprej podamo na morje, na katerem je na valovih razstavljenih več kot 20 modelov plovil, ki so skozi stoletja plula po Jadranu. Nato vstopimo v ladijski trup. Ta obiskovalcu razkriva eksponate v globinah svojih reber, v ozračju intimnosti. In iz vsakega posebej kar vrejo zgodbe.

Na krmo razstavnega prostora v obliki ladje so postavili rekonstrukcijo krme rimske, najverjetneje ribiške ladje Iulie Felix v originalni velikosti. Podvodni arheologi so njene ostanke, skupaj s tovorom, odkrili v morju pri Gradežu. Med temi je bil denimo sod poln steklovine, najverjetneje namenjene vnovični uporabi. Strokovnjaki so ugotovili, da je bila večkrat uporabljenih tudi večina od 600 amfor, napolnjenih s konzerviranimi ribami. Zanimivo je, da so manjše od amfor izdelali v Istri.

V osrednjem delu so razstavljene skulpture. Med temi izstopa sodobna kopija Lošinjskega Apoksiomena. To je skoraj dva metra visok bronast antični kip atleta, ki si s telesa strga prah in znoj. Gre sicer za le za enega od več kot tristo razstavnih predmetov, ki jih je pripevalo kar 17 hrvaških muzejev.

Tudi naš del Istre je bil izhodišče pomembnih plovnih poti

Prav na premcu ladijsko zasnovanega razstavnega prostora pa stoji rimsko sidro. Eden od trinajstih eksponatov, ki jih je prispeval piranski Pomorski muzej. Direktor Franco Juri je povedal: "Je delno originalno, delno pa replika. Med ostalimi predmeti pa bi izpostavil eno čudovito figuro, poleno meduze, ki je krasila kljun ladje Corriere d'Egitto, to je bila ladja koprskega kapitana Zetta, ki je v 19. stoletju povezovala Trst z Aleksandrijo, torej z Egiptom. Na eni od ladij bratov Zetto je potovala tudi mumija, ki je na ogled v Ljubljani. Ta meduza pa je znana po tem, da je srečala pirate, kajti ta ladja je bila ob severnoafriški obali tudi napadena. Potem imamo kar nekaj zanimivih ladijskih modelov, votivnih podob, ostankov potopljenih ladij ... Skratka, mislim da smo zastopani dokaj dostojno." Kot je še poudaril Juri, je tudi v bližini slovenske obale morsko dno zelo bogato s potopljenimi predmeti, kar dokazuje, da so tu potekale pomembne plovne poti, med drugim se je v Piranskem zalivu začela in končala jantarjeva pot.

Na razstavi je mogoče videti tudi čupo, ribiško ladjo, ki so jo stoletja uporabljali slovenski ribiči na Tržaškem. Posebno mesto ima zgodba o Rexu, eni najlepših, najbolj razkošnih in najhitrejših potniških čezoceank v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Italijanska ladja je v drugi svetovni vojni prevažala ranjence. Septembra 1944 jo je nemška vojska zaradi možnosti bombardiranja Trsta pripeljala na slovensko obalo. Tu je pred Izolo nasedla, kmalu zatem pa so jo potopili zavezniški bombniki.

Razstava V morju intimnosti obiskovalca sicer vodi po desetih makrotematikah: od pristanišč in pristanov, do ladij, ljudi, blaga, vojn in posvečenih krajev. Vrata v nekdanji tržaški ribarnici pa bo, kot rečeno, zaprla prvega maja.

Lea Širok