Kiosk K67 so kot inštalacijo postavili tik ob vhodu na koprsko mestno plažo. Foto: Boštjan Bugarič
Kiosk K67 so kot inštalacijo postavili tik ob vhodu na koprsko mestno plažo. Foto: Boštjan Bugarič

Značilna barva in plastični videz sta bila prepoznavni del ulične opreme v nekdanji Jugoslaviji, pa tudi v širšem, zlasti vzhodnem prostoru. Zanimanje zanj v zadnjem času spet narašča, zato tudi koprska postavitev v bližini mestne plaže ni naključje. Povpraševanja je v tem trenutku toliko, da vsem ne morejo ustreči, pove Mächtig in pojasni: "Zanimanja je toliko, da ne uspemo obnoviti dovolj starih kioskov, kljub temu, da imamo izvajalca in ustrezna orodja za rezervne dele. Razmišljamo, da bi obnovili proizvodnjo in vnesli tehnološke izboljšave."

Ena šibkih točk kioska je pomankanje klimatizacije, s čimer se ukvarjajo prav zdaj, hkrati pa nastaja tudi nov modularni sistem za 21. stoletje. Zaslužni profesor Mächtig, ki je na ALU vzgojil kar nekaj odličnih naslednikov, je ob odprtju v Kopru spregovoril o nastajanju tega slovitega izdelka široke uporabnosti in o njegovi poti v svet. Sicer pa tudi sam rad potuje, v sedanjih časih, ko ne more, kamor bi si želel, pa najraje sede na kolo.

O mnogih poteh njegovega kioska, od nastanka do današnjih dni, smo se z uglednim arhitektom in oblikovalcem pogovarjali v oddaji Odprto za srečanja.

Posnetek minule oddaje Odprto za srečanje.