
V okviru mednarodne noči netopirjev so obiskovalci z dr. Klemnom Kosljem opazovali izletavanje netopirjev iz grajskih soban in z ultrazvočnimi detektorji poslušali, kaj počnejo. "Na svetu so našteli 1400 vrst netopirjev, v Sloveniji jih je 30, na Rihemberku kar 10. Na vrhuncu sezone je po tamkajšnjih grajskih stolpih in kleteh okrog 500 netopirjev. Prehranjujejo se z žuželkami, ki sicer ponoči brenčijo okoli vaše glave, luči ali objedajo na vrtu zelenjavo."
Dr. Koselj zato poudari, da se je treba znebiti strahu pred njimi in odvreči stare vraže! Netopirji se ne zapletajo v lase in ne delajo gnezd v laseh! "Netopirji so bili tradicionalno povezovani z nočjo, zlom, tudi s hudičem, vendar se to razlikuje od kulture do kulture. V Babiloniji so verjeli, da se duše umrlih spremenijo v netopirje. Na Kitajskem jih imajo za simbol sreče in dolgoživosti. Maji jim pripisujejo moč vstajenja, zato so jih vključili v svoje obrede. Dejansko so zelo koristni, saj opravljajo številne ekosistemske storitve, s katerimi naredijo veliko uslug tako človeku kot kmetovalcu. Med drugim poskrbijo, da populacija žuželk ni previsoka. Tudi tistih, ki človeka zelo motijo, denimo komarjev."

Treba se je znebiti strahu pred njimi in odvreči stare vraže! Netopirji se ne zapletajo v lase in ne delajo gnezd v laseh!
Netopirji so celo osemenjevalci in opraševalci. Opravljajo torej podobno delo kot čebele? "V tropskih krajih je veliko netopirjev, ki se prehranjujejo z nektarjem ter cvetnim prahom in prenašajo cvetni prah od cveta do cveta. Obstajajo številne rastline, ki so se prilagodile na netopirje kot opraševalce in jih celo poskušajo privabiti. Imamo rastline, ki 'oglašujejo' svoje plodove in privabljajo netopirje, ker ko se ti prehranjujejo s sadjem, požrejo semena in razširjajo drevesa. Zato so zelo pomembni za obnovo tropskega deževnega gozda. Pri nas pa so zelo koristni za kmetovalce, ker se prehranjujejo z žuželkami, ki jih objedajo."
Netopirji so po številu vrst druga najštevilčnejša skupina sesalcev, takoj za glodavci. Evolucijsko so zato zelo uspešna vrsta. "Netopirji so se pojavili pred 53 milijoni let. Od takrat imamo najstarejše fosile. Ti so malce drugačni od današnjih. Najbrž so se začeli razvijati kmalu po izumrtju dinozavrov. Takrat je prišlo do t. i. adaptivne radiacije oziroma evolucijskega razvoja, ko se naenkrat sprosti veliko ekoloških niš in te niše so v neki meri zavzeli sesalci, tako da so se pojavili leteči sesalci, kot so netopirji."

"Netopirji so tudi rekorderji po življenjski dobi, če upoštevamo njihovo velikost. Rekord drži brandtov netopir, ki je bil najden v Rusiji in je imel 41 let. Obstajajo tudi starejši, vendar mora biti velika sreča, da uspe raziskovalcem takega obročkanega netopirja sploh ujeti," še pove dr. Koselj.
Kaj torej storimo, če zagledamo netopirja v zapuščenem delu hiše? Večina ljudi jih najbrž zaradi nepoznavanja izganja. "V zapuščenem delu stavbe je netopir čisto dobrodošel. Nekatere motijo iztrebki, ki jim rečemo guano. Vendar je to eno najboljših gnojil, ki se lahko primerja z umetnim gnojilom, v katerem so kalij, fosfor in dušik. Rastline zelo uspešno rastejo z netopirskim guanom, tako da se to splača zbirati in ne preveč obilno gnojiti, kajti minerali v njih so zelo koncentrirani. Po drugi strani smo lahko veseli. Če imamo v bližini netopirje, to pomeni, da je naše okolje zelo ohranjeno. Nekaj časa sem živel v Nemčiji in s kolegom domačinom smo raziskovali netopirje, kako reagirajo s svojo eholokacijo, ko jih je več skupaj. Velik problem je bilo sploh najti takšno lokacijo z več netopirji. Sploh nam je ni uspelo dobiti. Zadnjič me je obiskal v Sloveniji in pod prvim mostom, ko sva se ustavila, bi lahko posnel netopirje."