Uprava RS za pomorstvo se je leta 2019 preselila v nove prostore ob koprski marini. Foto: TV Koper-Capodistria
Uprava RS za pomorstvo se je leta 2019 preselila v nove prostore ob koprski marini. Foto: TV Koper-Capodistria

Slovensko pomorstvo je v treh desetletjih previharilo marsikaj, na nekaterih področjih potonilo, na drugih pa se zelo razvilo.

Pomorsko gospodarstvo se v času pandemije ni ustavilo, pomorščakom in pristaniščem, tudi domačim, gre zahvala, je dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in nove izzive okrevanja opisal z besedama trajnost in odpornost. "Tako nacionalno kot evropsko pomorstvo gospodarstvo je usmerjeno v vlaganja v okolju prijaznejšo pomorsko infrastrukturo. Obenem gre za investiranje v tehnologijo, kjer igra ključno vlogo digitalizacija."

Tridesetletnica sprejetja resolucije o pomorski usmeritvi je tudi priložnost za pregled doseženega: takrat zapisana želja po razvoju ladjedelništva in ladjarstva je bolj ali manj nasedla. Ne pa tudi znanje, meni dekan fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar, ki ima v mislih na Splošno plovbo. "Tam so ljudje, ki so prepeljali tisoče ladij, ki imajo v globalnem pomorskem svetu poznanstva. Te povezave so še vedno žive. To je prava vrednost pomorstva. To znanje je potrebno predati mlajšim generacijam."

In kako na doseženo glede odvetnik Gregor Velkaverh, ki je s člani posebne skupini pisal resolucijo? "Luka se razvija, kot smo zapisali, ladjedelništva žal ni več, zgodba z mejo na morju pa je nesrečno obstala. Pat pozicija nam ne prinaša posebne sreče. Ima pa Slovenija kvaliteten izhod na odprto morje in ga je imel že brez sodbe arbitražnega sodišča."

Za varnost na morju je bilo narejen pomemben korak z novim nadzornim centrom Uprave za pomorstvo. Do končnega cilja, VTS sistema, pa manjkalo tudi pravne podlage, torej zakonodaja.

Več o pomorski usmeritvi Republike Slovenije v nedavni oddaji Morje in mi.