Naslovnice iz leta 1991. Foto: Radio Koper
Naslovnice iz leta 1991. Foto: Radio Koper

V vseh letih od osamosvojitve se je Slovenija srečevala z več težavami, splošno stanje v gospodarstvu in družbi pa so zaznamovale tri prelomnice: takoj na začetku samostojne poti se je morala spoprijeti z velikimi gospodarskimi težavami, ki jih je v glavnem prinesla izguba jugoslovanskega trga. Težave se takrat niso končale za vedno. V 2008 in nekaj naslednjih let je tudi Slovenijo zajela velika gospodarska kriza, in tudi to je Slovenija uspešno premagala. Letos spomladi nas je zajela epidemija covida-19, ki bo življenju v Sloveniji zagotovo vtisnila svoj pečat.

Podatki Sursa od leta 1991 pokažejo, da je Slovenija s svojo valuto, tolarjem, odpravila zdajšnjim mladim generacijam nepredstavljivo 250-odstotno inflacijo.

Kaj občutijo ljudje?

Na koprskih ulicah smo mimoidoče vprašali, ali danes živimo boljše ali slabše kot leta 1991.

"Živimo bolje danes, ampak smo odtujeni, živimo bolj na hojladri".

"Bolje je danes, včasih je bilo manj dobrin, standard je bil nižji. Je bila pa včasih večja skromnost, manj je bilo razvajenosti, z majhnim smo bili zadovoljni. Zdaj je problem z negodovanjem nekaterih, ker je previsok standard."

"Danes je boljše, včasih sem moral po kafe v Avstrijo hodit, danes mi tega ni več treba."

"Se mi zdi, da je boljše danes, bolj smo napredni, živimo v čistejšem okolju, izboljšali smo standard. Je pa treba še vedno malo potrpet."

"Boljše živimo danes, vse je v redu, samo tako naprej."

"Takrat sta vladali solidarnost in poštenost. Danes pa korupcija in sovraštvo."

"Živimo absolutno boljše kot nekoč. Res je, da nam manjka malce skromnosti, ampak se mi zdi, da lahko vedno zadevo vidimo kot na pol prazen ali na pol poln kozarec."

"Meni kot malemu človeku je bilo desetkrat bolje v socializmu, krivi pa so politiki, ki nimajo dolgoročne vizije in mislijo samo na svoje kratkotočne interese."

Kaj kaže statistika?

V letu 1991 se je slovensko gospodarstvo spopadlo z izgubo jugoslovanskega trga in z uvajanjem tržnega gospodarstva. V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije: leta 1991 je bila skoraj 250-odstotna; pod 10 % je padla šele v letu 1995.

Slovenija se je po višini BDP na prebivalca leta 2018 uvrstila med evropsko osemindvajseterico na 16. mesto. Najvišji BDP so imeli v Luksemburgu (96.700 EUR), najnižjega v Bolgariji (7.800 EUR).

Pomemben vidik kakovosti našega življenja je tudi okolje, v katerem živimo. Statistični urad žal nima podatkov za vse okoljske kazalnike od leta 1991, zadnji pa kažejo, da se naše ravnanje z okoljem izboljšuje. V letu 2017 je v Sloveniji nastalo 478 kg odpadkov na prebivalca. Razveseljivo je, da se zelo povečuje delež ločeno zbranih odpadkov. V letu 2002 smo jih tako zbrali le 8,6 %, po zadnjih podatkih pa že 70 %.

30 podatkov za 30 let, tudi po primorsko

Vsak dan v juniju lahko v jutranjem programu na Radiu Koper slišite posebno rubriko, v kateri skupaj s Statističnim uradom predstavljamo zanimivosti zadnjih 30 let. Kako sta se v tem času spremenili pridelavi breskev in oljk? Je porok več ali manj? Katera so bila najpogostejša imena leta 1991 in katera so danes? Za koliko se je povečalo število stoletnikov v treh desetletjih? Prisluhnite nam.