V Sloveniji je bil zadnji odmeven primer, ko je igralka Mia Skrbinac za Tednik razkrila svojo izkušnjo o spolnem nadlegovanju na AGRFT.
Je slovenska družba tolerantna do spolnega nasilja? Še vedno preveč, bi odgovorili žrtve in raziskovalci. Kako prepoznati spolno nadlegovanje? Kako naj se odzovemo? In zakaj se še vse prevečkrat obrnemo proč, četudi ga opazimo?
Uradni podatki kažejo, da še vedno kar 90 odstotkov dejanj ostane neprijavljenih. Hude posledice pri žrtvah so povezane tudi s tem, da v veliki večini primerov žrtve svoje povzročitelje poznajo in jim tudi na nek način zaupajo.
Likovna terapevtka, ki dela z žrtvami, in je tudi zunanja sodelavka Društva SOS telefona za ženske in otroke - žrtve nasilja, Rožana Bažec, o tem pravi:
"Ker je to najlažje, to je inercija družbe. Človek pomisli, zakaj bi se ukvarjal s tako težko problematiko. Spolno nadlegovanje in spolna zloraba nista površinski poškodbi. To je globoka poškodba. To je, kot bi se identiteta žrtve razcefrala na milijone koščkov. A žrtve morajo vedeti, da obstajajo društva, kjer lahko pomagajo. 080 11 55 je telefonska številka društva, gre za SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Na voljo so psihoterapevtka, klinična psihologinja, zagovornica v postopkih."
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in prostovoljka. V svetovalni oddaji je najprej razčlenila pojem 'spolno nadlegovanje': "Gre za neželena ravnanja, ki imajo spolno konotacijo. Težko bi rekli, katera so tista okolja, kjer to bolj prevladuje. Raziskave kažejo, da se to dogaja povsod. Pomembno je opozoriti, da se spolno nadlegovanje ne dogaja samo vertikalno, s strani nadrejenih, ampak tudi na horizontalni ravni."
Kaj pa pravi Podreka o tem, kdo so žrtve spolnega nadlegovanja? "Žrtve so lahko vsi, moški in ženske. Ravno tako tudi storilci. Dejstvo pa je, da je še vedno pretežni del žrtev ženskega spola, povzročitelji pa moški. Še vedno se sprašujemo, zakaj je ona to naredila oziroma zakaj česa ni. Prelaganje krivde na žrtev je še vedno prisotno. Ključno vprašanje pa bi moralo biti: Zakaj si je nekdo dovolil nekaj takega? Zakaj je to mejo prestopil?"
Pri spolnem nadlegovanju igra pozicija moči in nadvlade ključno vlogo," jo je dopolnila Rožana Bažec. "Tudi zato," je odločna Podreka, "moramo ustvarjati na takšni družbeni klimi, da se bo žrtev upala spregovoriti. In ko spregovori, je ne smemo pustiti same. Kot je še poudarila v oddaji, si želi, da bi vsem bilo jasno, da imajo osebe v katerem koli trenutku intime pravico, da si premislijo. To mora druga stran upoštevati," je jasna sogovornica.
Vesna Potočar Godnič
