Skozi čas se jezik spreminja, poenostavlja. Nekatere jezikovne konstrukcije odmrejo ali pa jih zamenjajo druge. Eden od takšnih primerov so skloni – v slovenskem jeziku je npr. vokativ, sklon v vlogi ogovora oziroma nagovora, nadomestil imenovalnik. Vokativ je ohranjen v večini slovanskih jezikov z izjemo slovenščine in ruščine. Vsak sklon ima v jeziku svojo vlogo. Tako gre na primer v rodilniku (po katerem se sprašujemo koga ali česa) za delnost, torej stanje oz. dejanje česa ne zajema v celoti, ampak le delno, npr. dovolj/premalo vode; denarja; moči ali najesti se mesa/napiti se vina). Za tožilnik pa so značilna dejanja v celoti, kar je v nasprotju rodilniku. Na primer, brati knjigo, narisati mačko.

Kateri je torej ustrezen način: narezati kruh ali kruha? Oboje je pravilno, a odvisno od pomena. Če rečemo »narezati kruh« (gre za rabo tožilnika, se pravi izražanje celote), verjetno mislimo oz. pričakujemo, da narežemo celo štruco kruha. Če uporabimo samostalnik kruh v rodilniku, "narezati kruha", bomo sogovorniku pokazali, da je treba narezati le nekaj rezin in ne cele štruce kruha.

Podobno je v primeru »učiti se slovenščino oziroma slovenščine«. Ob tožilniku, učim se slovenščino, si lahko načeloma predstavljamo nekaj večjo konkretiziranost, npr. Učim se slovenščino na tečaju, v jezikovni šoli, za izpit. Jezik se torej učimo sistemsko, po pravilih, redno. Ob rodilniku, učim se slovenščine, pa je konkretiziranost nekoliko manjša, npr. Ali se zadnje čase s čim ukvarjaš? Ja, učim se slovenščine. To pomeni, da se učimo včasih, ko imamo čas ali voljo, trenutno pa ni to obvezno, učimo se določenih poglavij, lekcij, slovničnih struktur.

Tokratno besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravil Vladimir Ponkratov, študent študijskega programa Slovenistika, Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.