Geslo je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje in rešijo življenje.

V Sloveniji beležimo nadpovprečno število smrti zaradi samomora, tako v primerjavi z evropskim kot s svetovnim povprečjem. Bolj izpostavljene so regije na vzhodu države. Andrejka Prijon z novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje o najbolj ranljivi populaciji: "To je moški, v povprečju star 47 let, praviloma živi v vaškem okolju, se mu je v življenju zgodila neka izguba, lahko osebe, lahko neke funkcije, zdravja ali nekega vira dohodkov oziroma službe."

Samomor je zelo kompleksno dejanje, v ozadju je dalj časa trajajoč proces. Dejavnikov, ki vplivajo na ranljivost posameznika, je veliko. Vanja Gomboc z Inštituta Andrej Marušič, Univerza na Primorskem: "Tako na ravni posameznika, recimo impulzivnost, osamljenost, razpoloženjske težave, pogosti konflikti, nasilje, manj konstruktivni načini reševanja težav. Dejavniki so tudi na ravni širših sistemov družbe."

Sem sodijo stigmatiziranje, tabuiziranje ali celo sprejemajoča stališča glede samomorilnega vedenja. Kot poudarja Vanja Gomboc: "Biti slišan je ena izmed osrednjih potreb osebe v stiski. Zato bolj kot neke nasvete mi poudarjamo, da je treba poskusiti ustvariti sprejemajoče in ne obsojajoče okolje tako v družbi kot potem tudi v pogovoru s posameznikom."

Slovenski center za raziskovanje samomora je izdal poseben priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih, ki je dostopen vsem. Pomembno pa je tudi sodelovanje s šolami. 23. septembra bo v sklopu svetovnega kongresa na Bernardinu potekal tudi Dan povezovanja. Namenjen bo vsem, ki so se s samomorilnim vedenjem že srečali osebno ali pri bližnjih ali so koga zaradi tega izgubili.

O tem smo se pogovarjali tudi v svetovalni oddaji: