Foto: GRS Tolmin
Foto: GRS Tolmin

Oblikovanje posebne skupine gorskih reševalcev s sedežem v Ajdovščini je bil odgovor na potrebe po reševanju na hribovitem delu Vipavske doline. Dotlej so ponesrečencem na pomoč prihajali reševalci tolminske postaje gorske reševalne službe, kar jim je vzelo še uro dragocenega časa. Zato je pred desetletjem in pol gorska reševalna zveza začela na Ajdovskem iskati izkušene gornike, je pojasnil Robert Kovač, vodja ajdovske skupine, ki je skupaj z Davidom Semičem in Dušanom Komparo sestavljal prvo ekipo reševalcev: "Z Davidom sva veliko plezala in sva tehtala, ali bo priključitev k gorski reševalni službi to še omogočala. Ker pri tej službi ne moreš biti polovičar. In potem sva se odločila, da greva v to."
Kovač se iz tistih prvih časov najbolj spominja podcenjevanja razmer v Vipavski dolini: "Ko so prileteli s helikopterjem, so mislili, da tu ni hribov. Ker Gorenjci ali Štajerci so rekli, gremo na Primorsko. Ampak tu na naših koncih, ko gremo nad tisoč metrov nadmorske višine, so posebno pozimi ekstremne razmere. Poznamo vsi naše Golake ali Trnovski gozd. Najbolj se spomnim podcenjevanja tistih, ki so prišli v Vipavsko dolino in želeli na Čaven ali Golake. Včasih so prišli psihično pa tudi fizično nepripravljeni."

Foto: GRS Tolmin
Foto: GRS Tolmin

Ajdovska ekipa je del postaje Gorske reševalne službe Tolmin. Njihov teren reševanja se razteza od Nanosa do Polovnika na Bovškem, a kot pravi Kovač, si gorski reševalec povsod. Nemalokrat, pripoveduje, so se iz izletnikov na neki gori prelevili v reševalce. Danes skupino sestavlja 22 članov, med njimi sta tudi dve članici – zdravnica in diplomirana medicinska sestra.

Foto: GRS Tolmin
Foto: GRS Tolmin

"Z licenco nas je 12 reševalcev, skupaj nas je 22. Imamo štiri pripravnike, ostalo so pa pridruženi člani. Tako jim pravimo, ker zanje nismo dobili ustreznejšega poimenovanja. To je naš Bogo Batagelj in še nekaj fantov, ki nam pomagajo. Nikoli ne bodo, oziroma, verjetno ne bodo gorski reševalci, so pa vedno z nami. In brez njih enostavno ne gre, ker je intervencij preveč, da bi jih zmogli sami. Zelo nas cenijo, tudi ostale službe, ker imamo štiri zdravnike in štiri urgentne medicince. Bom delil mnenje svojih fantov: ko gremo na reševanje, si oddahnemo, kar se tiče medicinske oskrbe, ker je poezija gledati te fante, kako to obvladajo. Zdravnik je vedno zraven. Od štirih se vsaj eden vedno udeleži reševanja. Ostali smo pa tehnični tipi, alpinisti. Vrvi nam letijo od rok, tudi kar se tiče varovanja na deloviščih, ker najprej moraš sebe zaščititi, da boš lahko reševal druge, imamo tudi lepo urejeno. Znani smo tudi po tem, da smo zelo hitri. V desetih minutah smo že v avtomobilih, ker imamo tudi avtomobile vedno pripravljene za intervencijo. Se zgolj preoblečeno, vžgemo avto in gremo," pojasnjuje Kovač.

Foto: GRS Tolmin
Foto: GRS Tolmin

Pridruženi član skupine je vse od ustanovitve Bogo Batagelj: "Z ozirom na moja leta, čeprav sem bil izkušen gornik, se nisem mogel izšolati za gorskega reševalca, ker tudi po standardu gorske reševalne službe, moraš biti dovolj mlad. Naša skupina nudi podporo reševalcem. Upam, da jim nismo v napoto. Vedno pravijo, da smo dobrodošli, in se tako tudi počutimo. Dokler bo tako, bomo tu, vsaj jaz," je dejal Batagelj. Kovač pa ga je dopolnil, da se pridruženi člani zelo dobro razumejo tudi z mlado generacijo in ravno to je tisto, kar odlikuje njihovo skupino.

Na začetku njihovega delovanja so letno posredovali približno petkrat, zdaj pa imajo tudi več kot 25 intervencij. Po številu akcij se uvrščajo v gornjo polovico med vsemi gorskimi reševalnimi postajami v Sloveniji, čeprav je njihova skupina le del tolminske postaje. Rešujejo pohodnike, padalce, včasih tudi turne smučarje. Vodja Robert Kovač pravi, da pravzaprav ne obstaja več nobenega zračnega plovila, pri nesreči katerega ne bi posredovali. Pomagali so pri nesrečah letala, balona žirokopterja, zmajarjev in seveda padalcev. Pomoč nudijo tudi pri iskanju pogrešanih oseb, dodaja Batagelj: "To je zame, čeprav sem že toliko let v skupini, najtežja naloga. Raje grem na intervencijo ponesrečenca kot na iskanje. Posebno če iščeš 14 let starega otroka in ne veš, kaj pričakovati. Ne veš kako iskati, kje iskati. To je najhuje."

Prav pri iskalnih akcijah jim velikokrat pomagajo v bližnjem Aeroklubu Josipa Križaja, je pojasnil Kovač: "Nekdo od nas se usede v letalo in preletimo območje. Predstavljajte si Trnovski gozd, ki je obširen, in kjer ni mobilnega signala. Padalec pade, padalo posrka med drevje. In pride klic: nekdo je nekje videl padalca, ki je padel za Čavnom. Ni možnosti, da ga najdeš iz tal. V teh primerih ali pokličemo helikoptersko enoto ali ajdovsko letalo. Fantje iz letališča nam radi pomagajo."

Zaradi razcveta gorskega kolesarstva v Vipavski dolini pa v zadnjem času prihaja do vedno več kolesarskih nesreč. Zahvaljujoč domačemu Kolesarskemu klubu Črn trn in donatorjem, so pred mesecem dni postali bogatejši za dve gorski električni kolesi in postali prva enota reševalcev na kolesih. Ocenjujejo, da bodo lahko tretjino intervencij opravili na kolesih. Le dva dni po prejemu koles so že hiteli na prvo. Na kolesa sta se usedla Anej in Darjan Kodele, ki kljub enakemu priimku nista brata. Sta pa oba mlada člana ekipe in oba zaposlena na urgenci. "Ker delam na urgenci in se ukvarjam s takšnimi športi, še pred prihodom k gorski reševalni službi sem namreč plezal, se mi je zdelo logično, da bom pomagal sočloveku," je povedal Anej. Darjan pa je dodal: "Sva v tej službi, delava po 12 ur, vikende, nočne. Meni se je velikokrat zgodilo, da ko je bila intervencija, ali sem moral paziti na otroka ali sem bil v službi. Vedno pohvalim pridružene člane, ker so dejansko oni na intervencijah namesto nas. Velikokrat izgleda, kot da nas ni na akcijah, ampak ne pridemo z razlogom."

Izuriti še kakšno generacijo mladih reševalcev je glavni prihodnji izziv, izpostavlja vodja ajdovske skupine gorskih reševalcev Robert Kovač, da bi nato mladi prevzeli vajeti in nadaljevali delo, ki ga je Kovač skupaj s prvimi reševalci začel pred 15 leti.

Ajdovska skupina postaje Gorske reševalne službe Tolmin ponesrečencem v gorah in na težko dostopnih mestih pomaga že 15 let