Foto: MMC RTV SLO/Tamara Zupanič Čučnik
Foto: MMC RTV SLO/Tamara Zupanič Čučnik

To je področje, ki pozna vse prednosti ustreznih preventivnih dejanj, ki pogosto rešujejo življenja. Žal pa zgolj eno nepredvidljivo naredi veliko škode in kakšno življenje tudi vzame. O tem, zakaj so preventivne akcije tako zelo pomembne prav v začetku šolskega leta, pa več vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar: "V začetku šolskega leta smo z glavo še vedno nekako na počitnicah. Manj smo zbrani, spremembe pa s prvim septembrom pridejo preko noči. Otroci so še razposajeni in zato je treba v tem času prometni varnosti posvetiti še toliko več pozornosti. Zbranost je treba pridobiti in mora ostati vse leto. Vsi udeleženci v prometu moramo biti stalno previdni."

Na varne šolske poti, med drugim, opozarjajo tudi talne označbe. Ribice, sončki, kužki in druge figure otroke pospremijo do vhoda v šolo. Te poti so preučene in dobro načrtovane, kar pa ne omeni, da dejavnikov tveganja ni. "To so poti, po katerih naj bi otroci na čim bolj varen način prišli do šole. 100-odsotne varnosti nikoli ne moremo zagotoviti, tudi na teh poteh ne. Na to vplivajo različni in številni dejavniki. Podatki o varnosti otrok na teh poteh so sicer pri nas dokaj dobri. Ne smemo pa pozabiti, da so otroci v prometu udeleženi tudi v popoldanskem in večernem času, ko hodijo na razne obšolske dejavnosti."

Odrasli otroke učimo predvsem z zgledom

Pet- ali šestletnikom popolne odgovornosti glede varnosti v prometu ne moremo pripisati, čeprav začnejo znanje nabirati že v vrtcu, nato takoj ob vstopu v šolo. Pa vseeno, kaj je tisti minimum, ki ga morajo poznati? Kot pravi Erik Logar, jih moramo "predvsem naučiti, da spremljajo promet. In ne smemo vse odgovornosti prenesti nanje. Ne smemo od njih zahtevati, da se obnašajo kot odrasli. Opozarjati jih moramo, da bodo pozorni. Dobra vzgoja se začne z dobrim zgledom staršev. Zelo dobrodošle so te vsebine v vrtcih in v začetku šolanja. Z njimi se lahko tudi veliko pogovarjamo: o uporabi čelad, o prečkanju ceste, pomenu varnostnega pasu. Večkrat kot bo to, hitreje bo otroku prišlo v podzavest."

Pripenjanje otroka med vožnjo v avtomobilu Foto: AMZS
Pripenjanje otroka med vožnjo v avtomobilu Foto: AMZS

Otroke lahko učimo tudi s prakso. Pospremimo jih na primer po označenih poteh. "Pri tem moramo paziti, da smo dober zgled, da ne delamo napak, ker se bodo pravila varnega obnašanja napačno naučili. V bistvu se bodo naučili kršitev. Odlično se mi zdi tudi sodelovanje šol s policijo, pa vloga prostovoljcev, ki spremljajo otroke, sploh na križiščih."

Koliko pa na to odgovornost vpliva prihod v šolo s šolskim avtobusom? Erik Logar najprej izpostavlja, da je na postajališčih tem avtobusom treba pustiti prosto pot, da neovirano zapeljejo na označena mesta in s tem otroke odložijo na primeren in predvsem varen način. Vozniki šolskih avtobusov se morajo namreč pogosto prilagajati, denimo začasno parkiranim avtomobilom na postajališčih. Tudi avtomobilom redarskih služb, ki želijo s svojo prisotnostjo umirjati promet. In kako otroke pripravimo na vse to? "Če avtobus ustavi na postajališču ali ob cesti – tudi taka postajališča imamo –, mora otrok preveriti, če lahko prečka cesto. Prepričan mora biti! Če mu avtobus kakorkoli zakriva pregled, je bolje, da počaka."

Varnostni pas in čelada sta obvezna!

Zdaj pa k varnosti otrok v vozilih. Kdaj morajo biti pripeti s pasom, do kdaj je priporočljiv pomožni sedež? "Meja je sedaj postavljena na 140 cm višine, prej je bila na 150 cm. Jahač je namenjen predvsem otrokom, ki so večji, a ne dosegajo minimalne starosti. Z jahačem na sedežu so višji in tako tudi varnostni pas poteka lepše po telesu in na vratu. Robovi so ostri in ob zaviranju bi se lahko otrok poškodoval. In uporaba varnostnega pasu je obvezna! Nobenih izgovorov tu ne sme biti! Kadarkoli se premikamo z avtomobilom, moramo uporabljati varnostni pas. Kljub vsem opozorilom in tudi smrtnim nesrečam, je to še vedno velik problem v prometu."

Foto: EPA
Foto: EPA

V zadnjih letih se izjemno okrepila tudi tako imenovana mikromobilnost. Ljudje vedno znova iščemo načine, kako se premikati v prometu s hitrostjo, ki je večja od hitrosti pešca. V zdravstvu obravnavajo vse več poškodb, ki jih povzroča uporaba električnih skirojev. Pri tem niso nujno poškodovani vozniki, ampak tudi mimoidoči, v katere se skiro lahko zaleti. In kot poudarjajo zdravniki, ki te poškodbe obravnavajo – te niso nedolžne. Gre za problematične zlome, poškodbe glave, obraza, okončin, vratnih vretenc. Kljub nenehnemu opozarjanju, na poteh še vedno srečujemo osebe brez čelad na električnih skirojih, s hitrostjo, ki vsekakor presega priporočeno, celo odrasle, ki s seboj vozijo otroke. Ali kaj sploh zaleže v takih primerih, je bilo težko vprašanje tudi za našega sogovorca. Zato za konec ponovimo pravila varne vožnje: "Zavedati se moramo, da če pride do nesreče, bomo nosili posledice. Kazni tega ne bodo izkoreninile. Nadzor je vprašljiv. Spremeniti moramo mentaliteto. Električni skiro lahko sicer pri nas vozijo otroci po 14. letu. Do 18. leta morajo nositi zaščitno čelado. Pri AMZS sicer priporočamo, da čelado pravzaprav nosimo tudi odrasli."

Ni vsaka čelada dobra, je pa vsaka boljša kot nobena, še pravijo na Avto-moto zvezi Slovenije. Ob tem še dodajamo, da imamo glavo za to, da jo zaščitimo, a tudi zato, da z njo razmišljamo.