Vse stavbe so bile porušene, ostala je le tista, ki je na strehi nosila oznako rdečega križa. Za najbolj porušeno vas na soški fronti sicer velja Vrtojba. Foto: Društvo soška fronta
Vse stavbe so bile porušene, ostala je le tista, ki je na strehi nosila oznako rdečega križa. Za najbolj porušeno vas na soški fronti sicer velja Vrtojba. Foto: Društvo soška fronta

Na začetku razstave najbolj pritegne fotografija strelskega jarka in pred njo vojaka v naravni velikosti. Obiskovalci dobijo občutek, da so z njima v kaverni, nam pove David Erik Pipan, predsednik društva Soška fronta in avtor razstave. "Gre za rekonstrukcijo strelskega jarka v Šempetru. Fotografija, ki je v ozadju, je posneta v Šempetru. Na podlagi tega smo naredili tridimenzionalno rekonstrukcijo strelskega jarka. V njem sedita dva vojaka med počitkom. Okrog je vsa vojaška oprema in orožje, ki sta ga potrebovala.. Gre za razne predmete: puške, ročne bombe, čelade… Zelo zanimiva je puška, ki ima nameščen strelni periskop. Ta je vojakom nudil zaščito. Vojak je bil z njo opremljen na stražarskem mestu v strelskem jarku in opazoval bojišče pred sabo. Po potrebi je s tem vzvodnim mehanizmom puško repetiral in z njo streljal. Ker je bil na varnem, se mu ni bilo treba izpostavljati."

Na ogled je tudi veliko razglednic in drugo papirno gradivo, celo dnevnik topniškega poročnika Viličića. V njem je slikovito zapisoval vojna doživetja iz obrobja Šempetra. V vitrini, posvečeni tehničnim enotam obeh vojsk, pa je simbolično izpostavljeno orodje za gradnjo kavern. Še posebej izstopa prezračevalna naprava, ki se je ohranila na domačiji v bližini Šempetra. Obiskovalca presune tudi popis predmetov družine, ki je morala v begunstvo. Ko so se vrnili, predmetov seveda ni bilo več, njihov dom pa je bil porušen.

Foto: Društvo soška fronta
Foto: Društvo soška fronta

Vojaki, ki so odhajali na fronto, so s sabo nesli vojaški kovček. "Vsi slovenski fantje oziroma avstro-ogrski vojaki, ki so bili mobilizirani, so s sabo vzeli takšen kovček in šli na kraj, kamor so jih vpoklicali. V tem kovčku je izbor najznačilnejših predmetov. Gre za razne tiskovine, knjižice, časopise in predmete, ki so bili narejeni posebej za vojake. Recimo ročna ura z zaščitno mrežo, da se na bojišču ni razbilo steklo, miniaturna izdaja domin, tobak za cigarete, na njem pa podoba avstro-ogrskega vojaka. Zložljiv fotoaparat, orglice z motivom obrambe na reki Soči in podobno. Gre za razne predmete za vsakdanjo uporabo, ki jih je vojna propaganda uporabila tudi zato, da so nanje natisnili različne vojne motive."

Na razstavi je tudi prsni oklep in ročni ščit, ki spominjata na opremo vitezov iz srednjega veka. "Na soški fronti je bila pozicijska vojna. Strelske jarke so zavarovali z žičnimi ovirami. Te so bile tako na gosto postavljene, da jih je bilo skoraj nemogoče prečiti. Italijani, ki so bili v tej vojni napadalci, so oblikovali posebne enote, tako imenovane Compagnie della morte. To so bili na smrt obsojeni vojaki, ki so bili zadolženi za rezanje in odstranjevanje žičnih ovir. Vedeli so, da jih pošiljajo v zelo neverne misije, zato so jih dodatno zaščitili. S čeladami, prsnimi oklepi, ročnimi ščiti … v roke so jim dali klešče za rezanje žičnih ovir, kasneje so jim dali posebne razstrelilne cevi. Te so postavili pod bodečo žico in jih prižgali, da se je razstrelilo. Iz teh misij se je malokdo vrnil nepoškodovan. O tem priča tudi ta čelada, na kateri se vidi, da jo je prebil granatni drobec."

Foto: Društvo soška fronta
Foto: Društvo soška fronta

V svojem dnevniku je topniški poročnik Viličića slikovito opisoval, kako je spomladi 1917 dva meseca prebil na obrobju Šempetra. Izvod časopisa Das Interessante Blatt na naslovnici prinaša novico o izjemnem podvigu stotnika Sonnewenda in njegove enote, ki si je v deseti ofenzivi na Markovem hribu s protinapadom priborila izgubljeni položaj in pri tem zajela 11 italijanskih častnikov, okoli 600 vojakov in 9 strojnic.

Razstavljene so tudi dopisnice z lastnoročnimi podpisi poveljnika Soške armade, generalpolkovnika Borojevića, poveljnika XVI. korpusa, generala pehote Králička, ter poveljnikov obeh njemu podrejenih divizij (14. in 58.), ki sta leta 1917 branili položaje pri Šempetru, generalmajorja Szendeja in generalmajorja Zeidlerja.

Vabljeni na ogled razstave pod pošto v Šempetru, kjer vas bodo člani društva Soška fronta z veseljem popeljali po razstavi in vam ob tem razkrili zgodbe razstavljenih predmetov.