Zakon o vajeništvu - Adelija Perne, Andrej Pirjevec, Iztok Drožina, mednarodni dan materinščine - Ana Beguš

Državni zbor v teh dneh obravnava zakon o vajeništvu, ki naj bi ga nekatere poklicne šole začele uveljavljati v prihodnjem šolskem letu, in sicer v programih oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar ter gastronom hotelir. Z njim želi predlagatelj mladim omogočiti zgodnejše uvajanje v poklic in tesneje povezati izobraževalni sistem z obrtniki in gospodarstvom.

Seznam delodajalcev z vajeniškimi učnimi mesti je na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, a še ni dokončen. Šole bodo poleg vajeniške oblike izobraževanja izvajale tudi dosedanjo obliko. Na obalni bo med prvimi ta program izvajala Srednja šola Izola, smer gastronom-hotelir. Ravnateljica novost pozdravlja in dodaja: "Zakon je odlična priložnost, da dijak sam poišče delodajalca, se med izobraževanjem spoznava z njim in na koncu pri njem tudi zaposli. Če mu vajeniški program ne ustreza, lahko prekine pogodbo in prestopi v star sistem. Prepričana sem, da delodajalci vajeništva ne jemljejo kot priložnost za brezplačno delovno silo, kot pravijo študentje, ampak, da ustrezno izobrazijo bodoče delavce."

Zakon je bil doslej deležen kritik, predvsem s strani študentov in dijakov. Na DOS-u in ŠOS-u pravijo, da je uvedba vajeništva smiselna, a ne tako, kot si ga je zamislilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Predsednik Obalne dijaške skupnosti, Andrej Pirjevec, meni: "Zakon je pisan na kožo delodajalcem. Dijaki ne bodo zaposleni, upravičeni bodo le do minimalne nagrade in prav to nam ni všeč."

Vajenec je za čas praktičnega usposabljanja upravičen do vajeniške nagrade, ta pa ne sme biti nižja od 50 odstotkov minimalne plače, kar je trenutno neto 561,46 evra.

Na ministrstvu v prvih treh letih pričakujejo do 200 vajencev na generacijo.

Ravnatelj Srednje tehnične šole Koper Iztok Drožina sicer podpira zakon, a pravi, da ga v naslednjem letu še ne bodo izvajali na šoli. Meni še, da gospodarstvo ne bo vlagalo v šolanje kadra, ki ga ne potrebuje, zato je dilema o zakonu odveč: "Mreža srednjih šol je že nekaj časa nespremenjena in upoštevajoč vpisne normative je težko oblikovati oddelke za marsikateri poklic, ki bi bil zelo hitro zaposljiv. Prav zaradi tega je vajeništvo v tem trenutku za določene poklice edina rešitev."

Sandra Boršič

Več lahko slišite v posnetku oddaje Bla Bla Radio, s klikom na povezavo nad besedilom.