Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Eden izmed največjih slovenskih objektov

95 metrov visoka, 11 metrov široka in 1065 metrov dolga konstrukcija je prah dvigovala že mnogo pred uradnim odprtjem. Krajani so v neposredni bližini že leta 1998 zahtevali drugačne rešitve. Zadržki krajanov so bili zagotovo upravičeni, saj gre za največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah in eden izmed največjih slovenskih objektov nasploh. Po višini ga preseže le nekaj dimnikov na čelu s trboveljskim. Njegova gradnja je sicer omogočila rešitev težave s spustom avtoceste z nadmorske višine 420 metrov do obale. V letih od 1994 do 1999 so strokovnjaki preučevali več kot 70 različnih potekov avtoceste.

Viadukt je projektiral mariborski inženirski biro Ponting, odgovorni projektant je bil Marjan Pipenbaher, ob sodelovanju arhitekta Janeza Koželja. Investitor gradnje je bila Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), izvajalca pa SCT in Primorje, ki sta ga pričela graditi septembra 2001. Vrednost izvedenih del je znašala blizu pet milijard 4,949 tolarjev. Po takratnem tečaju bi to preračunali v 20,65 milijona evrov.

Prvi na viaduktu kolesarji

Prvi, ki so ga uradno prevozili, so bili kolesarji, in sicer že štiri mesece prej. 23. maja 2004 so namreč prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke Giro d'Italia. Bil je velika atrakcija, mnogi so komaj čakali, da se zapeljejo po tem odseku avtoceste. 45 poslušalcev Radia Koper in Vala 202 pa je takrat dobilo priložnost, da se po njem odpravijo z rolerji.

Uradno odprtje prekrižala - bomba

Projektu gradnje in nato odprtju je ves čas sledila naša novinarska kolegica Nataša Ugrin Tomšič. Takole se spominja: "Novinarji smo se zbrali pred viaduktom, tam smo se vkrcali na avtobus, ki bi nas prepeljal čez viadukt in bi sledila tiskovna konferenca. Ko smo prišli na konec viadukta, smo opazili, da je nekaj narobe. Vse je se je ustavilo. Izvedeli smo, da je nekdo klical prav na naš radio in sporočil, da je na viaduktu bomba. Mislim, da so vedeli, za koga gre. Bil je domačin, a ne vem, če so ga potem tudi uradno našli in obravnavali. To je bilo približno ob 10. dopoldne. Prišle so vse potrebne specialne enote, čakali smo, da vse preverijo. Izkazalo se je, da je šlo za lažni poziv. Smo se pa novinarski kolegi prav spogledovali na koncu, saj je menda DARS za to vedel, a so se vseeno odločili avtobus z novinarji spustiti prek viadukta. To je bil res čuden občutek. Adrenalinski, a tudi izjemno neprijeten."

A tudi take zadeve se dogajajo in delo je bilo treba opraviti. Ob otvoritveni slovesnosti sta nato na viaduktu zaigrala Pihalni orkester Koper in Simfonični orkester RTV Slovenija.

Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Viadukt Črni Kal v številkah

V viadukt Črni Kal je bilo vgrajenih 50.000 kubičnih metrov betona, 8.000 ton armaturnega jekla in 1.300 ton kablov za prednapenjanje. Statiko in nosilnost so preverjali na terenu, najprej z ograjo, ki mora zdržati burjo s hitrostjo 211 kilometrov na uro. Nanj so zapeljali tudi 48 težkih kamionov s skupno maso 1200 ton.

Poudarki DARS-a

V letu 2005 je povprečni letni dnevni promet na odseku Črni Kal-razcep Srmin znašal 17.724 vozil, od tega 1.462 tovornih nad 7 ton največje dovoljene mase. Čez 10 let je odsek prevozilo v povprečju 22.325 vozil na dan, od tega 1.603 tovornih. V letu 2019 (zadnjem predkoronskem letu) pa je povprečni letni dnevni promet znašal 27.366 vozil, od tega 2.141 tovornih. V obdobju 2005-2019 se je torej promet povečal za 54 odstotkov.

Pod viaduktom danes

Viadukt Črni kal nekako preseka dolino pod Kraškim robom. Premošča Osapsko dolino, umeščen pa je točno nad vas Gabrovica. Kako z viaduktom krajani živijo danes? Predsednik Krajevne skupnosti Črni Kal Uroš Šavron pravi, da so izkušnje tako pozitivne kot negativne:
"Viadukt nam je dal hitrejšo povezavo, manj je prometa na regionalni cesti, manj je hrupa. Številni naši krajani pogosto izberejo to pot za, na primer, Koper. Je pa zdaj hrup nad nami, težave se kažejo pri odvodnjavanju, degradiralo se je lepa zemljišča. Težave se rešujejo, a zelo počasi."

Za konec pa še ta zanimivost: Pošta Slovenije je teden pred odprtjem izdala spominsko poštno znamko z nominalno vrednostjo 95 slovenskih tolarjev, kar je zadoščalo za poštnino za tujino, hkrati pa številka 95 predstavlja višino najvišjega stebra.