Sam pravi, da se s kajtanjem predvsem zabava. Foto: Osebni arhiv
Sam pravi, da se s kajtanjem predvsem zabava. Foto: Osebni arhiv

Lani je bil Toni Vodišek peti na evropskem prvenstvu, v mladinski konkurenci pa se lahko pohvali s trikratnim naslovom svetovnega prvaka, dvakratnim evropskega in s srebrom na mladinskih olimpijskih igrah leta 2018 v Buenos Airesu.

In medtem ko letos spremlja tudi olimpijsko dogajanje v Tokiu, ga še bolj zanimajo prihodnje olimpijske igre v Parizu, čez tri leta. Prav nič namreč ne dvomi, da se bo od tam vrnil z odličjem. Najbolj se namreč zabava, ko zmaga, zato bo naredil vse, da se bo tudi v Parizu zabaval, pravi: "V Pariz gremo z visokimi cilji. Medalje niso nerealne. Če se kdo želi pridružiti naši olimpijski kampanji, je dobrodošel, vsak prispevek je pomemben. Zlata olimpijska medalja nas čaka."

Čeprav so rezultati pomembni, niso vse, poudarja 21-letni Koprčan. Na prvem mestu sta ljubezen do tega športa in kajtarska skupnost. "Tega ne delam zato, ker moram, ampak to, kar delam, delam s srcem in z ljubeznijo. Jaz kajtam z ljubeznijo. Vsak trening, vsako uro, ko sem na morju ali v telovadnici, na stadionu, delam s srcem in to resnično obožujem. Kajtarska skupnost pa je prijazna skupnost. … Vsi smo dobri prijatelji. Tudi če ne bom več tekmoval, bom obiskoval tekmovanja, da se bom srečeval s prijatelji. Enako čudovito je kajtanje za zabavo ali 'free ride'. To je, ko greš kajtat z užitkom, zgolj za zabavo. Pri tem je najlepše, da se ni potrebno dogovoriti s prijatelji, ker vsi pridejo tja, kjer je ugoden veter. Ko piha jugo, pridejo kajtarji iz cele Slovenije v Portorož k 'Ribiču', ko piha maestral, so vsi v Kopru. In to je najlepše."

Da bo deskal s padalom, je izbral že v rani mladosti. Pot do športnih uspehov mu je utrl oče, Rajko Vodišek, ki je bil prav tako uspešen kajtar in je še danes eden od njegovih trenerjev. Odločilno je bilo leto 2012, ko se je oče poškodoval. "Žal mu je bilo prodati celotno opremo, tako da me v resnici sploh ni vprašal, če bi si to želel, ampak me je kar porinil v to. Očitno je že takrat vedel, da ta 'mali smrkavec' ne bo doma igral igric, ampak mora na morje. Tako smo se začeli udeleževati tekmovanj. Oče mi je posredoval veliko svojega znanja. Ker pa sem bil majhen in šibak, smo veliko trenirali. To pomeni neskončno ur odpovedi druženja s prijatelji, zabavam. Ampak je kljub vsemu lepo. Na koncu dneva se vse izplača in sem vesel. Zahvaljujem se očetu in družini, da sem lahko na tej poti."

Deskanja s padalom se lahko nauči prav vsak, še dodaja Vodišek: "Če ste vsaj malo talentirani borderji, skejtarji, padalci, bi lahko jadrali že prvi ali drugi dan."

"Kajtam z ljubeznijo," pravi Toni Vodišek. Foto: Osebni arhiv

Kajtanje je primerno tudi za starejše. "Gospod Fritz, recimo, legenda legend ali gospod Avgust, slovenska legenda vseh adrenalinskih športov. Starejša sta od 70 let, ukvarjata se s kajtanjem in si ne postavljata meja. Neizkušeni starejši bi sicer za deskanje s padalom rabili nekaj več časa, učili bi se postopoma. Vendar prav vsakdo v tednu dni lahko začne kajtati samostojno."

Ko ima trenutek premora med različnimi tekmovanji po svetu, pomaga v družinskem hotelu. Dela na recepciji, a gostom z veseljem ponudi tudi kavo. Poleg vsega je duhovit in odličen sogovornik. Kako dober je, pa se lahko sami prepričate s klikom na povezavo do oddaje Morje in mi.

V oddaji Morje in mi smo gostili Tonija Vodiška.