Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

n bo tokrat slavil v domačem okolju. V sredo so sicer Ljubljani predstavili knjigo Ogenj, ki je zajel Evropo: Narodni dom v Trstu 1920-2020, zgodovinarjev Boruta Klabjana in Gorazda Bajca, v torek pa v Trstu zbornik Borisu Pahorju, pisatelju brez meja, v katerem se je pisatelju ob njegovem rojstnem dnevu poklonilo 26 tržaških avtorjev, od novinarjev, književnikov in prevajalcev, do profesorjev in kulturnikov.

Mlad je, kdor gleda na prihodnost v imenu ustvarjalnosti, na spodoben razvoj človeške družbe; star, kdor ne ve, kaj bi počel, in če si že česa želi, potem je to uspeh.

Boris Pahor

Z romanom Nekropola je zaslovel po vsej Evropi

Njegovo najbolj znano delo je roman Nekropola iz leta 1967, v katerem opisuje taboriščno izkušnjo med drugo svetovno vojno v taborišču Natzweiler-Struthof in s katerim je zaslovel tudi po Evropi. Večkrat je poudaril, da so ga v tujini prepoznali prej kot doma. Roman je bil preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Tudi njegova druga dela so priznana zunaj meja in velja za enega najbolje prodajanih slovenskih avtorjev v tujini.

Na Kontovelu je bilo živahno, telefoni so zvonili kot za stavo, prišli so tudi pevci in seveda ni manjkala tudi torta. Foto: Radio Koper/Neva Zajc
Na Kontovelu je bilo živahno, telefoni so zvonili kot za stavo, prišli so tudi pevci in seveda ni manjkala tudi torta. Foto: Radio Koper/Neva Zajc

Za svoja literarna dela je prejel vrsto nagrad in časti, med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007). Ob 102. rojstnem dnevu je prejel častni naziv kulturni ambasador RS. Večkrat se omenja kot kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo. Danes je slavljenec povedal, da si je Nobelovo nagrado vedno želel kot priznanje za romanu Nekropola.

Opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov

Njegovo življenje je bilo prežeto z zgodovino totalitarizmov, katerih žrtev je bil, zato ves čas opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov in na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede. Pravi, da ta lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete.

V zadnjih letih s svojimi razmišljanji nagovarja mladino in jih poziva k dejavnemu udejstvovanju, ki naj bo utemeljeno na znanju, poglabljanju in študiju zgodovine, prava in diplomacije, zato da bo svet lahko doživel resnično spremembo.

Mož, ki je preveč videl

O njegovem življenju so leta 2019 posneli dokumentarec, ki je nastal v produkciji BBC-ja. Film prinaša Pahorjevo pričevanje o odraščanju v fašistični Italiji in boju zoper nacizem ter o brutalni izkušnji internacije v koncentracijskih taboriščih Dachau, Bergen-Belsen in Natzweiler-Struthof.

Mož, ki je preveč videl, britanski dokumentarni film