Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Sredozemlje je vroča točka podnebne krize. Hitreje se bo segrevalo od drugih delov sveta, več bo suš. Med najbolj ogroženimi vrstami bo celo oljka. Prilagoditve v kmetijstvu pa so odvisne od posamezne regije, od ostrine podnebnih sprememb, sistemskih rešitev in od sposobnosti držav, da kmete pri prehodu finančno podprejo, v zadnji študiji med drugim ugotavlja skupina znanstvenikov Okoljskega inštituta nizozemske univerze Vrije.

Sredozemski kmetje se podnebnim spremembam znajo prilagajati. Dokaz: v zadnjih 50 letih so se namakalne površine podvojile. Težava so velika odstopanja v regiji. Recimo. Ciper in Jordanija kapljično namakata 80 odstotkov kmetijskih površin, ponekod ta zelo učinkovit ukrep predstavlja le pet odstotkov, pojasnjuje dr. Žiga Malek, soavtor študije o Možnostih za prilagoditve upravljanja zemljišč in voda v Sredozemlju. "Vse to kaže, da so že danes velike razlike in da so območja, kjer se kmetje že danes ne znajo prilagoditi in da znajo imeti težave v prihodnosti."

Jasno je, da zgolj namakalni sistemi ne bodo dovolj. To se je lani poleti pokazalo v Italiji. Razviti sistemi namakanja so ostali brez vode. "Države, kot so pa Bosna, pa recimo deli Maroka in tako naprej, so pa države, kjer je preprosto prebivalstvo preveč revno, kmetje nimajo dovolj dostopa do trgov ali pa znanja za namakalne površine."

Vročina in suša bosta ogrozili polovico pridelovalnih površin bombaža, pšenice, sončnic. Tudi pridelavo citrusov in celo oljk. Glede pšenice bo podobno v slovenskem Sredozemlju. Na Primorskem in Krasu je treba razmisliti, katere vodno potratne poljščine in sadje bo smiselno zamenjati. Drugi korak je izboljšati obdelovanje njiv. "Se pravi, spremenimo, kako orjemo, je pa precej nizek potencial v Sloveniji za širjenje kapljičnega namakanja, ohranitvenega kmetijstva in spremembo sort oziroma poljščin. Kar je slaba novica. Predvsem pomeni, da naši kmetje nimajo veliko manevrskega prostora," razloži Malek. Kljub vsem težavam ima pri nas največji potencial prilagajanja širjenje namakalnih površin. A jih bo treba učinkovito upravljati.

V Sredozemlju podnebna kriza grožnja pridelavi bombaža, pšenice, celo oljk