Največji lutkovni festival pri nas v sodelovanju z Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev organizira v Mariboru vsaki dve leti tukajšnje lutkovno gledališče, in predstavlja dosežke slovenske lutkovne ustvarjalnosti dveh let.
Predstave dveh javnih lutkovnih gledališčih in v številnih neodvisnih ustanovah, ki se potegujejo za nagrade, je izbral selektor Rok Bozovičar. Ogledal si je 42 uprizoritev in jih 12 umestil v osrednji program bienala in tako prvič združil tekmovalni in spremljevalni program in se tako odzval na specifičnost minule sezone. Druga posebnost tokratnega izbora je lutkovno gledališče animiranih form. » V fokusu tokratnega bienala ni lutka, temveč širša praksa animiranih gledaliških form. Program bienala tako sestavljajo uprizoritve, ki osmišljajo animacijo, ustvarjalci pa so jo nadgradili z različnimi tehnikami, materiali, predmeti, svetlobnimi in zvočnimi učinki. Predstave ponujajo zgodbe in premisleke s plesom, koreografijo, vizualno umetnostjo, glasbenim, predmetnim in fizičnim gledališčem. Najbolj pa so me izzvale uprizoritve z okoljsko tematiko«, pojasnjuje selektor Rok Bozovičar.
Večina predstav, na ogled na bienalu, nagovarja mlajše občinstvo, pet pa tudi odraslo. To so predstave Poslednja skušnjava, režiser je Vlado Gotvan Repnik, Nevidna v režiji Primoža Ekarta, Tihožitje Tina Grabnarja, Slaba družba Vita Weisa in Biti Don Kihot v režiji Vide Cekvenik Bren in Matija Solceta.
Festival so slovesno odprli s predstavo za najmlajše Nebo nad menoj v koprodukciji ljubljanskega lutkovnega gledališča z več neodvisnimi producenti. Režiser predstave je Tin Grabnar, ki je zgodnje gledališke izkušnje pridobival na prvi gimnaziji MB. V gledališkem dokumentarcu Nebo nad menoj pripoveduje o veličastni naravi, ki ne more več kljubovati okoljskim spremembam. Tin Grabnar, eden od letošnjih prejemnikov Pengovove listine za dosežke v lutkovni umetnosti, se na bienalu predstavlja s kar tremi predstavami, vse pa kritično odpirajo vprašanja o življenju v sodobni v družbi. Otroške lutkovne predstave doživlja kot poslanstvo širjenja obzorij najmlajših generacij.
Drugi prejemnik Pengovove listine, je lutkar Miha Bezeljak, član mariborskega lutkovnega gledališča. Žirija je v obrazložitvi nagrade zapisala, da je igralec mnogoterih talentov, ki se ponaša z izjemno igro, animacijo ter gibalno in pevsko spretnostjo. Miha Bezeljak se s predstavo Ostržek v režiji Matea Spiazzia v produkciji domačega gledališča tudi tokrat poteguje za festivalske nagrade.
» Nacionalni lutkovni festival, ki od leta 2001 vsaki dve leti oživi naše Lutkovno gledališče, poleg prikaza najboljših predstav slovenskih lutkarjev, ponuja tudi pester dodatni program kot so pogovori o aktualnih problemih lutkovne produkcije, kritiški seminar, pogovori o predstavah. Želimo, da se srečujemo in pogovarjamo o tem, kje lutkarija je in kakšne so tendence lutkarije pri nas in v tujini. Vsako leto povabimo tudi tuje kritike in selektorje, da si ogledajo najboljšo slovensko lutkovno produkcijo in na osnovi tega, kar vidijo, povabijo naše predstave v tujino. In tuje goste imamo tudi letos, čeprav nekoliko manj, kot minul leta«, pove direktorica gledališča Katarina Klančnik Kocutar.
Bienale vsakič predstavi tudi izstopajoče lutkovne ustvarjalce. Na osrednji likovni razstavi v Minoritski cerkvi obsežen in raznolik opus predstavlja lutkarica in ilustratorka Barbara Stupica, ki oblikuje lutke, likovno podobo predstav, scenografijo in kostume, zadnja leta pogosteje v dramskih gledališčih.
Na ogled je tudi razstava iz zakulisja ustvarjanja animatorke Špele Čadež in projekcija filma o lutkarju Cvetu Severju, ki je pomembno zaznamoval slovensko lutkarstvo.
Festival bodo sklenili jutri, v soboto, s podelitvijo bienalnih nagrad. Na sklepni slovesnosti bodo izročili tudi Pengovove listine, ki jo poleg že omenjenih Tina Grabnarja in Mihe Bezeljaka prejme tudi lutkovni tehnolog Žiga Lebar. Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo na področju lutkovne umetnosti pa bodo izročili Eki Vogelnik, umetnici, ki je več kot 40 let delovala kot režiserka, pa tudi lutkarica, pedagoginja, oblikovalka scenografij, kostumov in lutk.
