V Muzeju narodne osvoboditve Maribor je na ogled razstava Ste me hoteli videti strto? s podnaslovom Muzej človekovih pravic. Pod njo se podpisuje 20 avtorjev iz štirinajstih slovenskih muzejev in ustanov, ki so prispevali besedila, fotografije in predmete.

Razstava predstavlja različne vidike in tematike človekovih pravic, od prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko pred in med drugo svetovno vojno, do problematike izbrisanih ali resničnih zgodb o ukradenih otrocih. Pina Špegelj iz muzeja usnjarstva pri Šoštanju je za razstavo pripravila zgodbo o Ivanu Pirečniku: "V tem primeru je bilo kršenih več človekovih pravic, od tega, da so ga prisilno odvzeli staršem, da so ga odpeljali v drugo državo, tudi prva sodba na sodišču ni bila pravična..."

Direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Simona Tripkovič: "Prvi zapis o upoštevanju človekovih pravic je znan iz leta 2000 pred našim štetjem, v Hamurabijevem zakoniku..." prav tako pa so bile ljudem vse od takrat do danes te pravice tudi kršene, na kar opozarjajo na razstavi.

Kustos Jan Malec Svetel je za razstavo pripravil prav posebno zgodbo o nesojenemu ljubljanskemu županu Antonu Pesku: "Tudi v medijih so ga obtoževali, da je homoseksualec, kar je bilo v tistem času povezano z odvzemom državljanskih časti..."

Sistem človekovih pravic je težko varovati. Ustavni sodnik Rajko Knez: "Na primer, kaj lahko rečemo v javnosti, kdaj ima nekdo pravico do izražanja oziroma drugi pravico do zasebnosti. To so pravice, kjer je potrebno zelo senzibilno tehtanje."

Spoštovanje človekovih pravic zagotavlja življenje brez strahu, preganjanja ali diskriminacije.