Po več desetletjih zapuščina nekdanjega Pinusa še vedno razburja prebivalce na Dravskem polju. Odpadki iz te kemične tovarne v Račah so namreč končali v okoliških gramoznih jamah, kjer bi lahko vplivali na kakovost in neoporečnost pitne vode. Ena najbolj problematičnih je Kozoderčeva jama, kjer naj bi bilo po nekaterih podatkih okrog 50 tisoč ton onesnažene zemljine. Na ministrstvu za okolje so za pomlad napovedali začetek preiskav terena na tem območju, s katerimi bodo določili morebitne ukrepe za odpravo posledic odlaganja nevarnih odpadkov.

V gramozne jame so pred več kot tremi desetletji zakopavali nevarne odpadke, na njihovem robu pa kurili odpadno embalažo. Predstavnik Ekološke iniciative Rače Aleksander Zidanšek: "Precej starejših krajanov se spomni, da se je tam nekaj dogajalo, je pa razumljivo, da je težko imeti zelo zanesljive informacije, kaj natančno, tudi jame so takrat izgledale drugače."

Ministrstvo za okolje zdaj načrtuje preiskave na območju Kozoderčeve jame, ki bi se morale že začeti, a jih je zamaknila epidemija. Področje bodo približno eno leto vzorčili s pomočjo opazovalnih vrtin in sondiranja, je pojasnila Bernarda Podlipnik iz sektorja za odpadke pri Direktoratu za okolje: "Te vzorce potem zanaliziramo in ugotovimo, kaj je v sami materiji." In ali obstaja nevarnost vplivanja na pitno vodo ali ne.

V Ekološki iniciativi Rače si od tega obetajo veliko. Aleksander Zidanšek: "Mi pričakujemo, da bo v dialogu med občani, civilno družbo, občino, ministrstvom in Evropsko komisijo se problem premaknil in bomo končno v kakšnem letu dobili realno informacijo, kakšno je stanje." Temu pa bo po potrebi sledila sanacija, najverjetneje po načelu subsidiarne odgovornosti države, pojasnjuje Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje: "Če ne moremo identificirati lastnika, je zelo verjetno to strošek države, ker gre za tako imenovano staro breme."

Ekološka iniciativa Rače pa istočasno sodeluje tudi v evropskem projektu, katerega namen je odkrivanje onesnaženja s pesticidom lindan v Evropski uniji.