Mariborska knjižnica je prejšnji četrtek v Sodnem stolpu v Mariboru pripravila zaključno prireditev natečaja za najboljši stari kuharski recept – Brez krompirja ni kosila. Sledil je pogovor o kulinarični dediščini, to pa je tudi rdeča nit 9. Tedna kulturne dediščine, s katero se pridružujemo 31-im Dnevom evropske dediščine z geslom Dediščina za vse. Slovenija je v ospredje postavlja kulinariko in ima za to dober razlog – imenovanje za evropsko gastronomsko regijo 2021. Zato je letošnja tema vsebin Dober tek! Hrana in vsi običaji in navade, povezane z njo, so več kot živilo, pridelava in uživanje imata širši družbeni vpliv, obenem pa sta tudi zelo osebna.

Recepti in njihovo ohranjanje so povezani z navadami in geografsko-gospodarskimi danostmi. Jedlo se je, kar so dala polja, sadovnjaki in hlevi – hrana, ki je bila dosegljiva, lahko slišite tudi iz pogovorov z nagrajenkami natečaja (na dnu članka). Na natečaj je prispelo 36 receptov, komisijo pa je razveselilo, da so zastopane vsakdanje jedi dobrega okusa in hranljivosti, to pa priča tudi o veliki iznajdljivosti gospodinj.

Sladka zmagovalka - krompirjeva torta
Zmagovalni je bil prav recept za krompirjevo torto, ki ga je poslala ga. Viktorija Rodič. Na podelitvi je žal manjkala, zato nam je podrobnosti zaupala Urška Šobak, raziskovalka lokalnega gastronomskega izročila in sonaravnega načina življenja ter pridelave hrane, ki je junija ustanovila zavod za ohranjanje kulinarične dediščine in ki bo zmagovalne recepte objavila tudi na svojem portalu Ej, babi. Njena naloga je bila skuhati jedi po vseh receptih:«Gre za sladko torto. Krompir je pripravljen kot za pire, zmešan z jajci, sladkorjem, z malo orehov, pecilnega praška in stopljene čokolade. Potem se to zmeša in zlije v pekač.«

Drugo mesto je pripadlo receptu za štokano zelje, poslala ga je ga. Cirila Gabron Vuk, na tretjem mestu pa je recept za postržjačo sestričen Marice Časar iz Radgone in Juše Knez Riedl iz Maribora.

Stoletni recepti - gospodarski potencial
Različne okoliščine in navade so ustvarile pomembno kulinarično dediščino, povezano z znanjem, obrtjo, verovanji in rituali, z oblikovanjem krajine. Gre za nesnovno dediščino, najmlajšo od kategorij kulturne dediščine, ki smo jo kot takšno po Unescovi konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003 v zakonodajo vključili šele leta 2008. Etnologinja dr. Maja Godina Golja, ki znanstveno proučuje kulinarično tradicijo, obžaluje, ker znanja ne zbiramo sistematično; država namreč trenutno ne financira nobenega raziskovalnega projekta za register nesnovne kulturne dediščine in izpostavi dober primer iz tujine:«Mislim, da se v Sloveniji se odločevalci premalo zavedajo, kako velik potencial za gospodarski razvoj sta lahko tudi slovenska kulinarika in slovenska kulinarična dediščina. V projektu AlpFoodway, ki smo ga končali lani, skušamo predstavniki petih evropskih držav poudariti, da je to velik gospodarski potencial. Iskali smo majhne proizvajalce, ki znajo pripraviti tradicionalna živila in jedi. Dober primer je švicaski kraj Poschiavo, kjer so obudili vzgojo in žetev ajde in so naredili malo tovarno ajdovih testenin. Več sto let stara receptura in tradcionalna oblika testenin, značilnih za ta mali kraj pod Bernskim prelazom, sta bili že skoraj pozabljeni, a so pomočjo razvojnega centra in političnih ustanov obudili pridelavo ajde in je postala pomembna gospodarska panoga«.

Ko (mladim pač ne!) zadiši ... pečena kri
Milena Antonič, ki pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine koordinira vsebine Tedna kulturne dediščine pri nas, pravi, da njene korenine segajo na Koroško, kjer so nastali in se do danes hranili spomini na pečeno kri. Groza mlajših generacij ob tej jedi govori tudi o tem, kako zelo so se navade spremenile:«V zvezi s pečeno krvjo je cela zgodba…Na kolinah je bil eden izmed otrok izbran, da meša, šprudla kri, da se ni strdila, da je bila dovolj dobra za peko. Potem je teta dodala še praženo čebulo, točnega recepta se ne spomnim, in je to spekla. To je bil prvi obrok na kolinah in otrokom je bilo to vedno fino. Če bi pa jaz mojim otrokom rekla, naj to poskusijo ali naj bodo pri kolinah, ko svinjo zakoljejo na starinski način, bi najbrž poklicali inšpekcijo, da se to ne dela. Ampak to je bilo včasih samoumevno, hrana se je pridelala in zdaj, med dnevi in v tednu kulturne dediščine, veliko šol in vrtcev išče povezavo, kako se je kaj včasih delalo.«

Dogodki ob Tednu kulturne dediščine z geslom Dober tek! so zbrani na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine in vabijo k spoznavanju tradicij – sadjarstva, izdelovanja mlečnih in krušnih izdelkov in vina, omogočajo vpogled v seznam jedi ob krščanskih in judovskih praznikih in k vabijo odkrivanju vpliva drugih kulinaričnih kultur na Slovenskem (https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/u592/programska_dekd_2021_web.pdf.) Vabljeni pa se tudi, da kliknete in poslušate prispevek v celoti. V njem boste slišali tudi podrobnejšo razlago receptov natečaja Brez krompirja ni kosila.