Na Lesarski in gozdarski šoli Maribor so v teh dneh predali družbi Slovenski državni gozdovi in Čebelarski zvezi Slovenije petdeset gnezdilnic za divje opraševalce – čmrlje, čebele in metulje. Petdeset gnezdilnic bodo razdelili šolam, kjer imajo čebelarske krožke in kjer se učijo gospodariti skrbno in trajnostno.

S pomočjo gnezdilnic rešujemo problem izumiranja opraševalcev, kar pa niso zgolj medovite čebele, temveč tudi čmrlji, metulji, čebele samotarke in še druge žuželke. Z intenzivnim kmetijstvom in zasajanjem tujerodnih rastlin krčimo njihov življenjski prostor, zato v naravi ni vedno dovolj hrane zanje. Predsednik čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč: "Mi vemo, da za medonosno čebelo skrbimo čebelarji, za ostale opraševalce pa je večji problem, če v naravi ni hrane. Še večji problem so njihova gnezdišča, treba se je zavedati, da gnezdijo na travnikih, in danes sodobne kosilnice gnazdišča uničujejo. Zato je toliko bolj pomembno, da jim postavimo tako imenovane hotele za divje opraševalce, da se lahko razvijajo in opravljajo svoje poslanstvo, saj je od opraševalcev odvisno 70 odstotkov hrane, ki jo ljudje pojemo."

Čebelarska zveza Slovenije je pred kratkim predstavila projekt sajenje medonosnih rastlin:
"Pozvali bomo vse, naj sadijo medonosne restaline, cilj nam je, da vsak Slovenec posadi eno medovito rastlino za zeleno Slovenijo."

Na Lesarski in gozdarski šoli Maribor vodi čebelarski krožek učitelj strokovno teoretičnih predmetov Gorazd Potisk: "Krožek je nastal na pobudo mladih čebelarjev, naših učencev. Delamo projektno, interes za projektno delo pa med mladimi je. Pomembnejši je bil tudi predstavitev čebelarskega krožka za informativni dan, priprava tradicionalnega zajtrka in še drugo."

Tako je mladim pisan na kožo tudi projekt Sem sprememba, v okviru katerega je nastalo tudi petdeset gnezdilnic: "Gnezdilnice so narejene iz lesa, ki je bil že namenjen za kurjavo. Za polnilo smo uporabljali storže, kostanjeve ježice, veje, v katere smo zvrtali luknje, v katerih lahko divje čebele gnezdijo," pravi Aljaž Fijačko. Vodja poslovne enote Maribor v družbi Slovenski državni gozdovi Roman Jerman: "Gozdarji se zavedamo pomembnosti divjih opraševalcev, saj to pomeni tudi zagotavljanje prehranske verige. Brez oprašenih cvetov ni plodov. Premalo pa se zavedamo, da oprašeni cvetovi zagotavljajo tudi razvoj avtohtonih domačih rastlin."

Z lesarsko in gozdarsko šolo sodelujejo tudi pri izdelavi ptičjih krmilnic, ki jih razdelijo po šolah ali namestijo v gozdnih revirjih.