Foto: Radio Maribor/Matija Lukić
Foto: Radio Maribor/Matija Lukić

Na Ptuju od začetka oktobra potekajo dela, ki bodo dala novo podobo Vrazovemu trgu in priključitvenim ulicam, predvsem pa objektu Stara steklarska. Medtem ko čakamo, da bo ta del starega mestnega jedra dobil novo podobo, je izgubil dobro znano - s šarmom propadanja. Arheologi so na območju Stare steklarske, v globini tudi do štirih metrov naleteli na zanimive in dobro ohranjene najdbe. Niso antične, kot bi lahko pričakovali glede na zgodovino mesta, smo pa z njimi dobili vpogled v srednjeveški čas. Zadnji rok za izvedbo projekta je konec tega leta, sporočajo s ptujske občine, arheološka izkopavanja na vseh deloviščih pa naj bi končali marca. Zamejitev arheoloških najdišč in gradbišč slabo vpliva na poslovne subjekte na območju Jadranske ulice oziroma Vrazovega trga, nekateri so svojo dejavnost začasno ustavili.

Skupina Stik, ki opravlja arheološka izkopavanja, javnost prek družabnih omrežij redno obvešča o najdbah. Gre za svežo objavo najdbe, njena struktura pa že buri domišljijo arheologov/Foto: Ladislav Duranka
Skupina Stik, ki opravlja arheološka izkopavanja, javnost prek družabnih omrežij redno obvešča o najdbah. Gre za svežo objavo najdbe, njena struktura pa že buri domišljijo arheologov/Foto: Ladislav Duranka

Enih skrb…..
Intenzivnejša gradbena dela na delu objekta Stara Steklarska, ki ga bodo ohranili, se bodo tam lahko začela prihodnji teden, ko se bodo arheologi posvetili dvorišču Stare steklarske. Zadnji rok za izvedbo projekta je konec tega leta, sporočajo s ptujske občine, arheološka izkopavanja na vseh deloviščih pa naj bi končali marca. Do zamika rokov je prišlo zaradi spremenjenega pristopa h gradnji in arheoloških odkritij – kljub temu da izvajalec, Skupina STIK, upošteva ukrepe naročnika za pospešitev del, še pravijo na MOP. Mudi pa se tudi podjetnikom. Tako rekoč sredi gradbišča stoji znana ptujska kavarna s prenočišči. Lastnik Muzikafeja Igor BenčevičIzjemno smo veseli, da je ta del mesta prišel na vrsto za obnovo, ni pa enostavno za preživetje našega objekta, ki je kar kompleksen. Predvsem smo odvisni od povezave z zgornjim delom mesta, zgornjim delom Jadranske ulice do prehoda h kinu. Dokler ta del ne bo pohoden, prehoden, nimamo popolnoma nobenih pogojev za poslovanje. Zaradi hitrosti del pa dvomimo, da bo to zelo hitro. S širih strani je tabla z napisom 'gradbišče, čelada prepovedan prehod', zasebno se tu sicer lahko gibljemo, ampak za resno delo, imamo namreč hotel in kavarno, pa je to popolnoma nesprejemljivo

Zaradi onemogočenega dostopa iz vseh smeri so se odločili dejavnost ustaviti za skoraj pol leta, občina pa naj bi po končani gradnji pripravila javni razpis za oškodovane uporabnike poslovnih lokalov, kar je trenutno slaba tolažba.

….drugih veselje
So pa zato arheologi nagrajeni z zanimivimi najdbami: v Šalamunovi ulici so odkrili preprost, morebiti poznorimski, grob s skeletom odrasle osebe, na Vrazovem trgu ostanke srednjeveške hiše, najverjetneje iz 13. stoletja, na območju Stare steklarske srednjeveški vodnjak z obodom iz recikliranega rimskodobnega marmorja, v grezničnih jamah pa dobro ohranjeno posodje in žitarice.

Keramična čutara, odkrita v zasutju vodnjaka/Foto: Matija Lukić
Keramična čutara, odkrita v zasutju vodnjaka/Foto: Matija Lukić

Najnovejša najdišča so na območju Stare steklarske, vsa pa pripovedujejo o srednjeveškem Ptuju. Arheolog Rene Masaryk iz skupine STIK, ki opravlja arheološka izkopavanja, pravi, da tam ni rimskodobnih ostalin:« V tem predelu je Drava v naravni ujmi v 3. stoletju odnesla ostaline in vse, kar se je ohranilo, je srednji vek. Je pa to izjemna časovna kapsula, ki nam ohranja 800 let zgodovine v slojih debelih do 4 metre. Tu se nizajo dvorišča in hiše od 11. st. pa vse do 19. stoletja n. št. in najdbe v globini do štirih metrov…«
Najdbe so se odlično ohranile v greznicah
Izvajalci ne kopljejo globlje od dogovorjenega, razen tam, kjer se pokažejo izjemne najdbe, ki se v urbanih okoljih redko ohranijo. Na Ptuju so jih našli v grezničnih jamah:« V srednjem veku, ko ni bilo kanalizacije, je imela vsaka hiša jame za odmetavanje ostankov hrane in stranišča. Ohranili so se ti spodnji deli septičnih jam in tisto, kar so tja odvrgli namensko ali pa je slučajno padlo noter. Tako se je ohranil nabor posod, celo steklena čaša. Zraven je bil kasneje zgrajen vodnjak in v tem vodnjaku se je ohranila lesena skleda. Gre za izjemne najdbe in za kvaliteto ohranjenosti materialov. Ker les se ne ohrani, propade že v prvih letih, pri leseni skledi, ki se je ohranila, pa lahko govorimo o enkratni in vrhunski najdbi«, še razloži sogovornik.

Foto: širše območje Stare steklarske. Arheološke delovišče redno menjava podobo...../Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl
Foto: širše območje Stare steklarske. Arheološke delovišče redno menjava podobo...../Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl

Srednji vek je recikliral antiko
Večje lesene najdbe – konstrukcije odpadnih jam, ki bi jih z izkopom lahko uničili, so pustili na mestu, manjše, med njimi različno posodje in žitarice, pa poslali na analizo. Tisto, kar se je izkazalo kot antično, je bilo ponovno uporabljeno:«Recimo venec vodnjaka iz 15. stoletja je zgrajen iz odlomkov različnih nagrobnih plošč, stebrov, ali kipov, ki so razbiti skoraj do nerazpoznavnosti, razen določenih oblikovanih površin. To je marmor, za nas drag, spoštovan material, ki ga uporabljamo za unikatne arhitekturne oblike, tu pa je uporabljen skoraj kot odpadni kamen.« Pri gradnji so uporabili tudi prodnike, ki so načilni tudi za stara ptujska tlakovanja in jih poznamo kot mačje oči.

Gradbena dela naj bi končali decembra, arheološka izkopavanja na vseh deloviščih pa marca. Že v teh dneh se arheologi selijo na dvorišče Stare steklarske. Rene Masaryk: »Nekaj zanimovsti si lahko še obetamo, tudi kakšnih presenečenj in bomo o njih sprotno obveščali.«
Domišljijo raziskovalcev pa še vedno buri misel o morebitnem ptujskem amfiteatru. Ta se za zdaj vztrajno izmika, po nekaterih teorijah pa bi lahko nekoč bil prav v tem delu mesta….