Še pred izbruhom bolezni Covid-19 so se mnogi kulturni projekti borili za naklonjenost in denar, v kulturi je namreč njegovo pomanjkanje kronična bolezen, ki zaznamuje tudi kandidature Nove Gorice, Ljubljane, Pirana in Ptuja za naziv Evropska prestolnica kulture. Na Ptuju So se že poleti prilagodili novim razmeram. Potem ko se je februarja uvrstil v drugi izbirni krog, je zaradi slabih finančnih obetov projekt zapustila pripravljalna skupina. 140 tisoč evrov, ki jih je mesto vložilo v priprave, pa ni bilo zaman, sporočajo z županstva, mesto namreč vztraja pri kandidaturi.

Neuresničljive ali previsoko ovrednotene projekte so izločili in bodo poskusili vnovčiti sredstva, ki jih projektu namenja država. Glede komunikacije z Ministrstvom za kulturo županja Nuška Gajšek pove: "Mi smo večkrat naslovili vprašanje, da naj pač povejo, koliko bodo financirali. Vedno dobimo enak odgovor - 10 milijonov."

Premalo, je prepričana, EPK vendarle ni lokalni, temveč državni, celo evropski projekt. Da bi pridobili evropski denar, morajo imeti zagotovljen delež doma, občinski proračun vsega ne zmore, mesto pa veliko potrebuje. Zato so se pri kandidaturi pripravljeni odreči delu programa in dati prednost infrastrukturi. "Nikakor pa ne razmišljamo, da bi zaradi izvedbe EPK potrebovali 10, 15, 20 novih zaposlitev, ker se nam zdi, da bi lahko ta denar bistveno bolje oplemenitili."

V mestu so ljudje, ki lahko peljejo kandidaturo, je prepričana županja in ugotavlja, da bi status EPK sicer pomagal razvoju mesta, da pa želijo nekatere dolgo pričakovane infrastrukturne projekte, kot je arheološko razstavišče oz. obnova grajske žitnice, izpeljati v vsakem primeru:"Če bo teh 10 mio na voljo, bomo to lahko realizirali prej, če ne, pa bomo delali korak po korak, kolikor nam bodo to dovoljevala naša proračunska sredstva."
To je namreč nujno za razvoj mesta, kateremu od mest pa bo dejansko pripadel - glede na odnos države, bi mu skoraj težko tako rekli – prestižni naziv Evropska prestolnica kulture, pa naj bi bilo znano prihodnji mesec.