Evropska unija je edinstvena skupnost držav, ki med drugim stremijo k vzpostavitvi miru, stabilnosti in blaginje. Z enotnim trgom se omogoča prost pretok blaga, storitev, kapitala in oseb, kar omogoča številne koristi in prednosti, hkrati pa prost pretok s seboj prinaša tudi pasti. Evropska unija si zato prizadeva vzpostaviti varnostno unijo, v kateri bi države članice sodelovale v boju proti hudim kaznivim dejanjem, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti. Ključni pomen pri zagotavljanju varnosti pa ima ravno evropski preiskovalni nalog.

Tudi Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in šest ostalih univerz in raziskovalnih inštitutov so prepoznali pomembnost instituta, zato v projektu, o evropskem preiskovalnem nalogu, ki je financiran s strani Evropske unije, pravno analizirajo praktične dileme mednarodnega sodelovanja.

»Evropski preiskovalni nalog je prvi mednarodni institut, kjer lahko države znotraj EU druga od druge zahtevajo, da se izvedejo preiskovalna dejanja. To pomeni, da lahko katerakoli država znotraj EU zahteva od druge države, da izvede denimo hišno preiskavo, osebno preiskavo, tajni preiskovalni ukrep. Najhujše oblike organiziranega kriminala, denimo terorizem, prodaja prepovedanih drog in podobno, postajajo vse bolj mednarodne, saj takšne oblike kaznivih dejanj ne potekajo samo na območju ene države, temveč na območju več držav, pregon pa poteka v eni sami državi. Ureditev evropskega preiskovalnega naloga ima bistveni pomen za državo pregona, ki mora za učinkovit pregon pridobiti dokaze, ki jih lahko s pomočjo evropskega preiskovalnega naloga s preiskovalnimi dejanji izvede država, kjer je do kaznivega dejanja prišlo. Namen navedenega instituta je torej večja učinkovitost držav članic EU pri pregonu organiziranih oblik mednarodnih kaznivih dejanj,« pojasnjuje doc. dr. Miha Šepec, nosilec projekta o evropskem preiskovalnem nalogu, ki ga med drugimi izvaja tudi Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.

8. in 9. decembra je v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru potekala spletna konferenca o evropskem preiskovalnem nalogu, na kateri so akademiki in strokovnjaki iz prakse z vodilnih evropskih pravnih fakultet razpravljali o praktičnih dilemah na področju vzajemnega priznavanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Doc. dr. Miha Šepec, nosilec projekta o evropskem preiskovalnem nalogu, navaja, da je bila to ena prvih mednarodnih konferenc na temo evropskega preiskovalnega naloga. Sodelovali so strokovnjaki iz več kot 10 držav, bilo je več kot 100 poslušalcev. Namen konference je bil pridobiti mnenja prakse, kako institut evropskega preiskovalnega naloga učinkuje v različnih državah, kako ga uporabljajo in kje nastopijo težave. Cilj konference pa je bil prenesti dobre prakse iz držav, ki so zelo učinkovite pri pregonu mednarodnih kaznivih dejanj in institut evropskega preiskovalnega naloga zelo učinkovito uporabljajo na druge države, ki so manj učinkovite in institut ne uporabljajo v zadostni meri. Na konferenci so strokovnjaki opozorili še na slabe prakse in proti čemur se je potrebno v prihodnosti boriti.

Projekt, v katerem Pravna fakulteta Univerze v Mariboru preučuje pomemben institut evropskega preiskovalnega naloga, ima odločilen vpliv, saj raziskuje in rešuje odprta vprašanja na področju čezmejnega zbiranja dokazov. Učinkovitost le-tega pa ima temeljni pomen predvsem v današnjem času, ko zaradi digitalizacije in prostega pretoka, kriminal ne seže več samo do, ampak tudi preko meja držav članic Evropske unije. »V primeru kibernetskega kriminala oz. kaznivih dejanj v spletnem prostoru gre za kazniva dejanja, ki so najbolj mednarodna, zato se stežka ugotovi, v kateri državi je bilo takšno kaznivo dejanje storjeno in iz katere države prihaja storilec. Ureditev instituta evropskega preiskovalnega naloga je še posebej aktualna, saj se lahko tako države med sabo povezujejo pri pregonu mednarodnih kaznivih dejanj. EU je s sprejetjem evropskega preiskovalnega naloga naredila velik korak v smeri učinkovitosti kazenskega pregona, kljub temu da je institut omejen zgolj na države članice EU,« je pojasnil doc. dr. Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Lara Krneža, Projekt Euranet Plus- Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar