Projekt naj bi več sto mladih opremil s sposobnostjo kritičnega mišljenja in jih tudi digitalno opismenil.

Okoli 400 mladih iz 11 držav se v projektu Brave New You Reloaded ukvarja z različnimi problemi, med drugim s sovražnim govorom in izključevanjem. Nadaljevanje projekta Brave New YOU - Breaking the glass ceiling postavlja v ospredje socialno ogrožene mlade, zapostavljene, sovražni govor in diskriminacijo LGBTIQ plus skupnosti, spolno neenakost ipd. Temo slovenske partnerice v projektu (Mladinski center BIT, v nadaljevanju MC BIT), lokalno okolje, so mladi izbrali na prvi mednarodni izmenjavi v okviru projekta.

Slovenska ekipa se ukvarja s sovražnim govorom na črnomaljski srednji šoli, kjer se, kot razlaga Eva Jančar, mladinska delavka MC BIT in sodelavka projekta, sovraštvo profesorjev prenaša na dijake in meče na šolo slabo luč »Glede na to, da živimo v majhnem podeželskem kraju, kjer je prisotno sovraštvo do Romov in do beguncev, se mladi s temi širše prisotnimi problemi niso želeli ukvarjati. Želeli so se ukvarjati z dejanskim problemom, s takim, ki vpliva na razvoj okolja, in se odločili, da je to lahko tudi Srednja šola Črnomelj. Na tej šoli se je namreč pred leti zamenjala uprava in nastala sta dva pola profesorjev, med njimi pa je zaradi nestrinjanja prišlo do napetosti, ki jih opazijo tudi dijaki. In ker si želijo, da bi bilo šolsko okolje sproščeno, primerno za učenje in tudi vključujoče, so problem izpostavili kot tistega, v katerem čutijo največ zaničevanja in sovražnega govora.«

V slovenskem delu projekta so se ukvarjali s sovražnim govorom pri delu skupnosti. »Izvedli smo različne delavnice, na katerih je mladina spoznala neprijetne situacije in se lahko z njimi poistovetila, saj izhaja diskriminacija v večini primerov iz strahu pred drugačnim. Na delavnicah smo spoznali nove zgodbe, krepili so strpnost, dajali zgled za strpno družbo, da bi se vsi počutili sprejete. Konec koncev je glavni cilj projekta vključujoča Evropa. Spoznali smo, kaj so diskriminacija, revščina in rasizem in na podlagi tega oblikovali rešitve za sovražni govor. Nadalje smo se lotili sovražnega govora na spletu in tudi zanj našli rešitve. Do kakšnih rešitev smo prišli? Do tega, da se moramo sovražnemu govoru vedno zoperstaviti, saj damo v nasprotnem primeru takemu, ki širi sovražni govor, še večjo moč. Izrecno moramo povedati, katera informacija ni točna, katere trditve so žaljive. Na družbenih omrežjih lahko to tudi komentiramo, našim gimnazijcem pa se je zdelo zanimivo, da moraš komentar dvakrat prijaviti. Tako ga najprej pregleda algoritem, šele po drugi prijavi ga pregleda človek; in v večini primerov gre v drugo rado.«

Projekt ima finančno podporo programa Erasmus +, zaključil pa se bo leta 2023. »Načrtovani sta še dve mladinski izmenjavi, usposabljanje za mladinske delavce in delavnice, ki bodo mlade usposobile za prepoznavanje in preprečevanje sovražnega govora.« Po navedbah slovenske koordinatorice pa naj bi bile sodelujoče organizacije ugotovile, da so mladi vse manj tolerantni do sovražnega govora: »želijo si strpnosti, vendar ne samo strpnosti mladih, temveč da bi imeli tudi zglede strpnosti, da bi bila družba strpna in da se ne bi tako grdo govorilo o ljudeh, ki jih ne poznamo.«

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar