Več generacij študentov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru razvija pasivno plavajočo sondo, ki bo s pomočjo številnih senzorjev in umetne inteligence zbirala okoljske podatke.
V projektu »Pasivna plavajoča sonda FERI« sodeluje tretja generacija študentov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Kot je pojasnil asistent na Inštitutu za računalništvo Jernej Kranjec, gre za eksperimentalen projekt, s katerim so želeli k raziskovanju vzpodbuditi študente, ki so si želeli več. Projekt je v prototipni fazi pokazal, da so študenti motivirani, njegov rezultat pa je plavajoča sonda. Ta bo naslednje koledarsko leto izpuščena v ocean, kot razlaga Kranjec, z enim namenom – zbiranjem podatkov o okolju: »Naši osnovni podatki so lokacija, kjer se podatki nahajajo, temperatura vode in zraka ter pritisk. Podatke, ki jih zbiramo, smo nadgradili z Geigerjevim števcem za merjenje moči radiacije, spremljamo tudi svetlost, zvok in sliko. Na sondi imamo kamero, s katero upamo, da bomo zaznali, kakšno je stanje morja, koliko smeti je v vodi daleč stran od obale.« Rešitve, ki so jih sodelujoči uporabljali v času razvoja sonde, so pripomogle in izboljšale tudi študijski proces.
Sonda je z razvojem in menjavo generacij pridobila več senzorjev, dodatna finančna sredstva in velikost. Kranjec razlaga, da se je projekt iz začetne škatlice razvil v dve: »Škatlici sta povezani z vodoodpornimi konektorji. Ena škatlica je zaprta in ima baterije, sončne celice in elektroniko, druga se odpira na želene trenutke, da izpostavi senzorje zraku, kar je bil svojevrsten izziv. Tako smo povezali študente različnih inštitutov, z rastjo kompleksnosti pa pride tudi malo daljši produkcijski cikel.«
Prototip sonde bi v normalnih okoliščinah že plaval v morju, zaradi zamud, ki jih je povzročila zdravstvena kriza pa pričakujejo, da jo bodo v morje izpustili konec prihodnjega leta. Sonda bo zajete podatke sporočala v bazo na fakulteti, dostopni bodo tudi na spletnem mestu www.zzz.feri.um.si, še dodaja Kranjec: »Načrt je, da se podatki konstantno zbirajo. Na plavajoči škatlici imamo mali računalniški sistem, ki zna s strojnim učenjem zaznavati, kaj vidi. Podatke bo sporočal prek satelitskih komunikacijskih sistemov, saj smo omejeni s prenosom podatkov, ker ni telefona ali brezžične povezave. Ko bo sonda našla kaj pametnega bo to prenesla k nam.« Cilj projekta je izdelati štiri sonde.
Prototip pasivne plavajoče sonde bodo morebitnim bodočim znanstvenikom predstavili tudi na Evropski noči raziskovalcev 2021, ki bo potekala 24. septembra v nakupovalnem središču Europark. »Predstavili bomo delujoč prototip, da predstavimo izzive, zelo nedolžne ideje, kot je Vrzimo škatlo v morje, pa da vidimo kakšne podatke bo pripeljala.In tudi možnosti, da se vidi, kaj je v takšni raziskovalni zadevi; da to ni samo pisanje kode, risanje, ampak, da gre za realne probleme, kako zatesniti, koliko žice je potrebne, kakšne senzorje imamo, koliko energije lahko porabimo in podobno,« še dodaja Kranjec.
Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar
