Festival slovenskega filma ima novega direktorja. Tri leta ga bo vodil Mariborčan Bojan Labovič, filmski in televizijski scenarist in režiser, magister dokumentarnega ustvarjanja, ki je študij režije in scenaristike končal na praški filmski akademiji FAMU. 24. festival bo oktobra ponovno v Portorožu, upajo pa na izvedbo v živo, čeprav zaradi znanih razmer vzporedno pripravljajo še dve različici – spletno in hibridno.
Bojan Labović se je podpisal pod več kot 60 filmsko-televizijskih enot, med drugim je portretiral vidne osebnosti iz štajerskega okolja, družbenoekonomske spremembe Maribora, zapel je hvalnico mestnim dvoriščem in spregovoril o obrobju – o Halozah. Tako so do občinstva prišla pomembna sporočila, kar potrjuje vlogo filma, ki je pri nas finančno podhranjen in ga moramo zato strpneje primerjati z veliko svetovno produkcijo, pravi sogovornik. Tudi ne razume namigov, da bi se moral slovenski film (samo)financirati na trgu:«Za te želje, trditve, kakorkoli to imenujemo, moram povedati, da jih ne razumem popolnoma. To lahko prevedeva na slovensko kulturo širše. Mislim, da gre za neko resnost naroda, da se zaveda svoje kulture, kamor absolutno spada tudi sedma umetnost, in da jo je treba subvencionirati. Film bi bilo treba subvencionirati še toliko bolj predvsem iz enega razloga – da bi več ustvarjalcev prej prišlo do možnosti izdelave filma. Ker potem bi spontano začelo nastajati več kvalitetnih del in to ne bi bilo stvar naključja, kot se dogaja danes. »
Slovenski film bi potreboval 11-milijonski proračun, kar se zdi veliko, a bi »omogočil nastajanje filmov vseh vzvrsti,. Tako bi dobili dovolj izdelkov, večina ljudi pa bi, kakorkoli se to sliši, imela delo«, doda sogovornik in na vprašanje, ali kot družba cenimo te poklicne profile, odgovarja: « Odvisno, kateri del družbe. Kot dokumentarist imam veliko stikov s povprečnim človekom in ta ceni filmski poklic. Ne vem pa, zakaj se v Sloveniji filmu ne da mesta, ki jo kot dejavnost, ne bom rekel umetnost, temveč kot dejavnost, v svetu ima. Zato ker je to vseeno ena od tistih vrst ustvarjalnosti, ki ima največji vpliv na populacijo in tudi lahko najbolj in najlažje ponese našo ustvarjalnost naprej.»
Bojan Labovič želi ustvariti žanrske franšize Festivala slovenskega filma, na osrednjem dogodku pa bi predstavili nagrajene in izpostavljene izdelke, regionalizacijo pa bi dosegel s sodelovanjem z art kino mrežo, »ki deluje tudi v manjših krajih, kamor film ne prodre tako pogosto. In mislim, da je to ključno, da pride slovenski film v vsako slovensko vas, kot se temu reče.«
Sogovornik še pravi, da bo zaradi koronskega leta, v katerem eni filmov niso mogli končati, drugi pa ne začeti, prišlo do ozkega grla v produkciji in postprodukciji, in da bodo del festivala tudi pomembne razprave o filmski zakonodaji.
Vabljeni k poslušanju pogovora o slovenskem filmu, o stereotipih o njem ter zakaj je treba biti strpen pri primerjanju z veliko svetovno produkcijo.
