Dolgi plašči, morda cigara ali kaj podobnega kot v filmih? Realnost je povsem drugačna. "Res je, da bi marsikaj lahko izenačili s tem, kar vidimo v filmih ali pa v knjigah, veliko stvari pa pri slovenskih detektivih ni enakih in eden izmed mojih namenov tudi takšnih gostovanj kot je današnje jutranje je ravno to, da razbijemo kakšen mit ali pa stereotip o našem delu. Delamo veliko na način, da nas drugi ne vidijo oz. bistvo našega dela je, da smo čim bolj neopazni, z velikim veseljem pa se tudi takšnim povabilom odzovemo," je povedal detektiv Dušan Poslek.

Dober detektiv je tisti, ki se čim bolj zlije z okolico. Pomeni, da pri zbiranju informacij, ki jih ima do svojega naročnika, enostavno ne izstopa. Manj kot je opazen, bolj je uspešen. Detektivi sicer v Sloveniji spadajo v zasebni sektor. "Naše delo je zelo specifično, zahteva veliko potrpežljivosti, je zelo dinamično. Detektiv lahko postane praktično vsak, nekaj formalnih pogojev pa seveda določa Zakon o detektivski dejavnosti, med drugim recimo šesta stopnja izobrazbe, smer izobrazbe ni pomembna. Potem pa se opravi detektivski izpit, torej vsak lahko načeloma postane detektiv, ampak želja ni dovolj. Šele potem se začne pravo delo, takrat ko začneš spoznavat delo na terenu in kaj to prinese s sabo."

Naš jutranji gost je končal Fakulteto za varnostne vede, potem pa se našel v detektivskem poklicu. "Še zdaj s hvaležnostjo gledam na tisto obdobje, ko mi je direktor podjetja Detektiv Biro ponudil priložnost, da pokažem kaj znam oz., da se začnem uveljavljat v tem našem poslu. Takrat sem začel najprej preko prakse, kasneje preko zaposlitve in sedaj sem dejansko že dvanajst let v podjetju Detektiv Biro, ki je obenem tudi največje detektivsko podjetje v Sloveniji. Mi zaposlujemo pet detektivov in še en kup ostalega osebja, tako da moram reči, da sem hvaležen, da sem del te zgodbe v takšnem kolektivu, kot je moj," je poudaril Poslek.

Ko postaneš detektiv, začneš z enostavnimi nalogami. "Detektivski poklic je specifičen, nekaterih zadev se moraš priučit in naučit in najboljše je to, da imaš neko pomoč, vzgled starejših kolegov, ki so v tem poslu že dlje časa. Prve zadolžitve pa so enostavne naloge, opazovanja in to kar ti starejši kolegi naročijo."

Detektivna dejavnost je še vseeno relativno mlada, od leta 1994 se je ta dejavnost začela razvijati, je povedal sogovornik. "Na leto imamo 600 do 700 različnih pooblastil, torej odprtih zadev. Kar se tiče partnerskih odnosov, to področje delamo ampak je tega manj kot 10 odstotkov, tega je torej izjemno malo. Možje in žene nas najemajo, je pa to po navadi že stvar priprave na neko bodisi pravdo ali pa neko razvezo, zelo malo je čustev pri tem vsem skupaj. Naše delo zavzema precej širok spekter dejavnosti – Zakon o detektivski dejavnosti točno določa, s katerimi področji se mi lahko ukvarjamo. Tisto, kar se mi največ ukvarjamo, je preiskovanje zavarovalniških odškodninskih zahtevkov, zavarovalniških goljufij. Potem tudi zbiranje informacij v zvezi z disciplinskimi zadevami, torej preizkusi alkoholiziranosti na delovnem mestu, potencialne uporabe drog na delovnem mestu, bolniške odsotnosti, konkurenčne prepovedi klavzule. Vročamo pisma tako za sodišča kot za pravne osebe, zbiramo informacije o dolžnikih itd., tako da je dejansko zelo širok spekter našega dela."

Kakšen mit sta Kristijan in Dušan še ovrgla? Vabljeni k poslušanju zanimivega klepeta: