Cafova ulica je bila v petek prizorišče Uličnega festivala lokalne hrane. Slednji po obsegu ponudbe ni tako velik kot npr. Čili in čokolada, a zato ponudba ni bila nič manj slastna. Dobra hrana pa še zdaleč ni bila edini razlog, ki je obiskovalce privabil na okušanje domačih dobrot. »Glavni razlog je lepo vreme. Ko sem šla mimo, sem opazila številne mlade ljudi ter dobro hrano. Odločila sem se, da preverim, kaj se dogaja in zdaj sem tukaj,« nam je povedala naključna obiskovalka. »Predvsem zaradi dobrega piva in vina ter družbe in seveda hrane, glede katere bom počakal starše, da mi je ne bo potrebno plačati,« je za naš radio povedal mladenič, ki stanuje blizu Cafove ulice. »Na ta festival me je prinesla lakota,« je bil nazoren obiskovalec Aljaž. Službene obveznosti pa je s prijetnim druženjem in uživanjem ob dobro hrani združila obiskovalka Maja: »Zaposlena sem v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer zelo dobro sodelujemo z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor. S svojo udeležbo sem jih prišla podpret in si ogledat, kaj so pokazali letos.«

Sprehodili smo se tudi mimo stojnic in bodoče gostince povprašali, kaj so pripravili za obiskovalce. »Pripravili smo hamburger, ki je sestavljen iz ocvrtega piščanca, omake in bombetke. Odzivi obiskovalcev so pozitivni, saj so ga precej pohvalili,« je dejal Sebastjan Poredoš. Naj povemo, da smo hamburger poskusili tudi mi in lahko rečemo, da je bil zelo okusen.

Precej povpraševanja je bilo opaziti na stojnici, na kateri je bilo mogoče poskusiti carski praženec, ki ga je mlad kuhar pripravil po posebnem pokrajinskem receptu. »Ga ni Gorenjca, ki ne bi znal pripraviti carskega praženca. Pripravljamo ga po posebnem receptu, ki smo ga dobili od naših prednikov.«

Povedal nam je tudi kakšna je razlika med gorenjsko in štajersko lokalno hrano. »Štajerska je precej bolj kompleksna, saj ima več sestavin, medtem ko je gorenjska bolj enolična, kar pomeni, da ima največ tri ali štiri sestavine. Lahko bi rekel, da je gorenjska hrana bolj kalorična, medtem ko je štajerska okusnejša.«

Na svoj račun so lahko prišli tudi ljubitelji rujne kapljice. »Ker je dogodek v Mariboru, smo se odločili za štajersko klasiko. Ljubitelji vina lahko pri nas okusijo špricer ter dve tipični štajerski vini, kot sta suh šipon in rumeni muškat za tiste, ki prisegajo na sladka vina.«

Vinarja smo vprašali, katero izmed vin bi priporočil obiskovalcem. »To je tako, kot če bi mamo vprašali, katerega otroka ima raje. Sam osebno prisegam na šipon, ki ga je v Mariboru razmeroma malo, nekoliko bolj pa je prisoten v Jeruzalemu, in penino, ki je primerna za uvod v vikend.«

Če imajo vsake oči svojega malarja, potem ima tudi vsak jezik svoj okus. Obiskovalke in obiskovalci so nam povedali, kateri je najbolj razvadil njihove brbončice. »Zagotovo je to bila čičerikina pomladna enolončnica,« je dejala obiskovalka Maja. »Meni je bil najbolj všeč carski praženec, saj imam rada sladko. Zelo dober je bil tudi čičerikin kari in pražen krompir ter goveji zrezek. Poseben okus pa so dodale okisane redkvice, ki sem jih danes prvič poskusila,« je bila zgovorna naključna sogovornica.

Nekateri obiskovalci so dejali, da jim je vse tako dobro, da se niso mogli odločiti, kaj je bilo bolj okusno, drugi pa so izpostavili predvsem dobro vino.

Študentko Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor Blažko Berlič smo vprašali, kako veliko zanimanje za pripravo domače hrane vlada med mladimi. »Zdi se mi, da jih ta hrana ne zanima preveč, zato se mi zdijo takšni dogodki zelo pomembni, da se tovrstna hrana približa mlajšim generacijam in se jo začne bolj ceniti.«

Andrej Dover iz RRA Podravje-Maribor nam je razkril, kako so organizatorji dobili idejo za takšen festival. »Dogodek je bil organiziran v okviru projekta Food Wave. V njem sodelujemo kot konzorcij. V tem sklopu je bila naša dolžnost priprava enega izmed lokalnih festivalov, zato smo se odločili, da lokalno hrano približamo vsem meščankam in meščanom Maribora oz. širši množici.«

Pred naš mikrofon je za konec stopil direktor omenjene agencije Uroš Rozman in pojasnil, da Ulični festival lokalne hrane sovpada s pomembno obletnico. »Ko smo pogledali v 30-letno zgodovino in pregledovali največje dosežke, smo ta projekt in festival predstavili kot enega ključnih dosežkov našega tridesetletnega delovanja. Kot agencija smo aktivno vključeni v različne dogodke in posvete. Tudi s tem festivalom želimo opozoriti na probleme, s katerimi se sooča Podravje.«

Želimo si, da bi festival sčasoma dosegel dimenzije ostalih festivalov hrane, ki jih v zadnjem času res ne manjka, ter postal največja manifestacija lokalno pridelane hrane v Sloveniji.