V času epidemije, ko je bilo na ulicah manj ljudi in smo se manj srečevali z neznanci, smo takšne malenkosti pogrešali. To dokazujejo tudi raziskave. Raziskava, ki so jo delali v Londonu, Milanu in Bukarešti je ocenila, da smo v štirih mesecih omejitev in zaprtja javnega življenja izgubili kar 13 milijonov priložnosti za vzpostavitev novega stika.

Zdravnica in vodja društva Humanitarček Ninna Kozorog naključne prijaznosti ne vidi le kot pomoč. »Naključna prijaznost je nekaj skupnega kar naredimo, da ljudem pokažemo, da je svet lep. Samo če se bomo vsi tega zavedali, bomo lahko drug drugemu naredili svet prijaznejši.«

Pisatelj, pesnik in scenarist Feri Lainšček pravi, da smo Slovenci zelo dobrodušni in prijazni ljudje. »Kamorkoli greš po Sloveniji naletiš na ljudi, do katerih lahko pristopiš. Najdeš ljudi, ki ti pomagajo, ti radi pokažejo karkoli zanimivega in te v končni fazi nahranijo.«

Epidemija pa nas ni prikrajšala samo za malenkosti, kot je druženje s prijatelji ob kavi, ampak je tudi poglobila stiske ljudi. Spremenilo, se je tudi humanitarno delo. Zdravnica in vodja društva Humanitarček Ninna Kozororg pojasni, da je epidemija prinesla nekaj dobrega: več smo pomagali svojim sosedom. »Začeli smo razmišljati, da zato, da ti nekomu pomagaš ne potrebuješ društva ali pa peljati zbrano hrano na drug konec Slovenije. Zaradi vseh omejitev smo bili primorani pomagati svoji okolici. Ljudje so se začeli zavedati, kako pomembna je solidarnost in ta medsosedska prijaznost.«

Branka Bezjak, urednica Štajerca, priloga častnika Večer pojasni, da so se stiske povečale tudi v lokalnem okolju. »Potrebno je bilo več pomoči oziroma več logistike, zato so se raje za pomoč obrnili na kakšnega bližnjega soseda. Ljudje so opazili, da imajo v svoji soseščini kakšnega pridelovalca zelenjave in drugih pridelkov, ki so ga podprli in na tak način smo si pomagali med seboj.«

Več o naključni prijaznosti in solidarnosti pa si prisluhnite v posnetku.