Če smo na namizni nogomet v minulih letih gledali predvsem kot dobrodošlo popestritev gostinske ponudbe, pa je omenjena oblika zabave v zadnjem času dobila precej tekmovalne razsežnosti, saj je lansko leto v Franciji potekalo celo svetovno prvenstvo. Toda če se človek želi udeležiti kakšnega resnega tekmovanja v namiznem nogometu, se mora z vrhunsko partijo najprej izkazati pred prijatelji, kar nam je potrdil naš prvi sogovornik Simon Zorman. »Prijatelji so mi dvakrat rekli, da sem res dober. Začel sem z resnejšim igranjem in se udeležil turnirjev v tujini, na katerih sem dosegel kar dobre rezultate. Slednji so vidni tudi na državnem prvenstvu, na katerem se srečujemo že 15 let.«

Za Tadeja Breznika nastop na državnem prvenstvu ni predstavljal zabave. »Zame je to bolj tekmovalne narave, ker gre za enega izmed letnih vrhuncev namiznega nogometa v Sloveniji. Je pa zato bolj v ospredju druženje, kar še posebej pride do izraza na turnirjih, na katerih je rezultat manj pomemben.«

Če se klasični nogomet igra tako v obrambi kot tudi v napadu, je filozofija namiznega nogometa vendarle nekoliko enostavnejša. »Bistvo igre je doseči gol. Ali boš streljal iz obrambe, sredine ali napada, je odvisno od postavitve nasprotnika. Vsekakor pa igralec v vsakem trenutku želi doseči zadetek. Podobno kot pri navadnem nogometu je zelo pomembna igra na sredini in končna izvedba udarca.«

Ima pa namizni nogomet kar nekaj skupnih točk z namiznim in klasičnim tenisom, saj ga je možno igrati tako posamično kot tudi v dvojicah, pri čemer je med obema različicama kar nekaj razlik. »Posamično moraš biti dober v vseh elementih igre in hitrega mišljenja, pri čemer si odvisen samo od sebe in ne od partnerja.«

Najbrž je marsikdo izmed nas med igranjem namiznega nogometa posegel po t.i. šprudlanju oz. obratu ročice za 360 stopinj, kar pa je po besedah Matevža Jerasa na uradnih tekmovanjih prepovedano. »Osnovno pravilo je, da če nekdo zavrti ročico za 360 stopinj, se žogica dodeli nasprotniku.«

Najuspešnejši slovenski igralec namiznega nogometa Leon Kogelnik, ki na svetovni lestvici zaseda 18. mesto, nam je pojasnil, da je tudi pri tej različici nogometa možna groba igra. »Pri sami igri je veliko podaj oz. strelov in če nasprotnik med samo igro z nenormalno silo udari ob ograjo, se to smatra kot groba oz. nešportna igra, ki vpliva na podaje oz. strele nasprotnika.«

Tako kot vsak šport ima tudi namizni nogomet točno določeno točko, na kateri je tekme konec v korist enega ali drugega tekmovalca, pri čemer pravila še najbolj spominjajo na tenis ali odbojko. »Na velikih tekmovanjih, kot sta državno in svetovno prvenstvo, se igra na tri dobljene sete. Tekmovalec slednjega dobi, ko doseže pet golov. Pri tem lahko žogico na eni ročici zadržuje največ 15 sekund, na srednjih ročicah pa je ta omejitev 10 sekund. Ob mizi običajno stoji sodnik, ki meri čas in preverja, koliko časa je posamezni tekmovalec držal žogico. V kolikor pa sodnika ni, se nasprotnika opozori, da mora oddati žogico, če tega še vedno ne naredi, pa se pokliče sodnika.«

Leona Kogelnika smo vprašali tudi, kako pogosto je potrebno trenirati, da dosežemo profesionalni nivo. »Treninga ni nikoli dovolj. Pred kakšnimi večjimi turnirji se trenira več, drugače pa dvakrat tedensko bodisi posamično bodisi v parih. Še vedno pa sem mnenja, da je najboljši trening udeležba na čim več močnih turnirjih.«

Seveda pa je za redno vadbo potrebno doma imeti tudi mizo, na kateri vadimo udarce. »Če se družiš in igraš, je težje narediti večje število ponovitev, kot če si sam za mizo. Kdor ima resne namene in mu je to več kot hobi, mora vsekakor mizo imeti doma.«

Leon Kogelnik in Matevž Jeras sta bila lansko leto med udeleženci pomembnega mednarodnega tekmovanja, na katerega je Jeras obujal spomine tudi med našim pogovorom. »Lansko leto smo bili na svetovnem prvenstvu v Franciji, kjer nam je z reprezentanco uspelo osvojiti drugo divizijo. Udeležujemo se tudi različnih mednarodnih turnirjev, ki potekajo v Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Madžarskem.«

Ker je bilo poleg Zveze namiznega nogometa eden izmed soorganizatorjev državnega prvenstva tudi Športno društvo Jejž, smo njegovega predsednika Mateja Kocbeka vprašali, od kod izvira njihovo ime. »Društvo je bilo ustanovljeno leta 2020 in ima trenutno 30 članov. Marsikdo mi reče, da je ime zelo prisrčno in je nastalo, ko smo se udeleževali turnirjev, na katerih so nas organizatorji spraševali po imenu ekipe. S prijateljem sva vedno odgovorila: »Jejža bova.« Iz tega je nastalo Športno društvo Jejž in pri tem je tudi ostalo.«

Kocbek nam je ob koncu pojasnil, da namizni nogomet že dolgo ni več gostilniški šport. »Marsikdo še vedno tako misli, a to že dolgo ne drži več. Namizni nogomet je kot šport uradno prepoznan s strani Olimpijskega komiteja Slovenije. Kot smo že omenili, se organizirajo že evropska in svetovna prvenstva, zato lahko rečem, da zadeve potekajo res na visokem nivoju. Si pa seveda vsi želimo, da bi se k nam včlanilo čim več mladih in starih, ki so nekoč že igrali to igro.«

Če imate kaj prostega časa in zaidete v kakšen lokal ter vas zamika udarjanje žogice s figuricami, le poiščite kakšno mizo in potešite vašega notranjega otroka ter s prijatelji odigrajte partijo namiznega nogometa. Lahko pa tudi navežete stik s Športnim društvom Jejž, ki vam bo rade volje omogočilo tovrstno zabavo.