"Jutra ob kavi so še lepša ob kitari," smo poimenovali sredin jutranji program, ko v studio povabimo glasbenike, s katerimi klepetamo in nam prebujanje polepšajo tudi z igranjem in petjem v živo.

V sredinem jutru smo spoznali dva izjemna glasbenika - Primoža Vidoviča in Andreja Kosa. Novodobna godca v svojih avtorskih šansonih pripovedujeta o tragikomičnih peripetijah navadnih in nenavadnih ljudi, se v satirah rogata našim napakam ter modrujeta o človeku in družbi.

Kdo ali kaj sta Vidovič in Kos?
"Sva sodobna godca, trubadurja in šansonjerja. Ob razgibani glasbi, v kateri mešava različne glasbe sveta, pripovedujeva o navadnih in nenavadnih ljudeh, se v hudomušnih satirah rogava našim napakam in razmišljava o človeku in družbi. Jaz napišem pesmi, z Andrejem pa jih potem aranžirava in izvajava – z dobro mero kabarejskega teatra in humorja."

Sta mlada kantavtorja, novodobna godca s tradicionalnim izborom glasbil?
"Nadaljujeva tradicijo popotnih pevcev in godcev, od starogrških lirikov in srednjeveških vagantov do kantavtorjev, ki so upesnjevali in uglasbovali svoje čase, pri tem pa s hudomušnimi dovtipi zbodli v marsikateri tabu in nastavili ogledalo človeku ter družbenim razmeram. Čeprav uporabljava resda dokaj tradicionalno kombinacijo kitare in harmonike, se ne ukvarjava z etnomuzikološkim poustvarjanjem, zelo rada pa v najrazličnejših ljudskih glasbah kradeva ideje."

Se vama zdi, da smo v zadnjih letih priča nekakšnemu novemu valu kantavtorstva?
"Danes veliko ljudi piše svojo glasbo, mnogo več kot nekoč, in nastaja dosti dobre (kant)avtorske glasbe, četudi se ne promovira vedno pod tem nazivom. Se pa morda manj pozornosti posveča družbenokritičnemu ustvarjanju, ker se to težko prodaja. Sama ne želiva, da bi bila najina glasba samo osebno izpovedna ali namenjena le sprostitvi, blagozvočju, niti da bi bila zgolj pasiven odmev časa, temveč hočeva kot umetniki biti njegova dejavna, kritična udeleženca. Zato pač malce sizifovsko, a z veseljem vztrajava pri tem poslanstvu kantavtorstva."

Vajin stil bi lahko opisali kot tradicionalen?
"Tradicionalen je, kolikor uporabljava različne stare, tudi zelo stare glasbene oblike, tja od gregorijanskih koralov do italijanskih tarantel, in ker se v glavnem drživa akustičnih inštrumentov. Ampak najin cilj je te oblike v renesančnem duhu privesti v dialog s sedanjostjo, da bi jih osvežila in z njimi povedala nekaj novega skozi prizmo preteklosti. Včasih je za perspektivo potrebna retrospektiva."

Besedila pa moderna in aktualna?
"Besedila so v glavnem pripovedna in satirična, v manjši meri lirična, včasih začinjena z malo arhaičnim besednjakom in literarnimi referencami, govorijo pa o dogodkih, ljudeh in problemih, s katerimi se kot avtor srečujem, jih doživljam ali o njih berem in premišljujem. Tako je zdaj v repertoarju že lepa kronika preteklih treh let, ki jo bo morda zanimivo brati čez leta, ko bomo na to obdobje že pozabljali. Vendarle pa z družbenimi tematikami ne želiva politizirati, to ni najin posel. Najina motivacija je iskrena umetnost, ki si ne zatiska oči, hkrati pa želiva, da za besedili stoji tudi kakovostna in zanimiva muzika."