O tem smo govorili z Alenko Kraljič, psihologinjo in direktorico operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder.
"Lahko razmišljamo o več vzrokih, ki se dogajajo v ozadju. Verjetno je tako, da se delodajalci sprašujejo, če so zaposleni enako učinkoviti pri svojem delu od doma oz. na daljavo kot če bi delali v podjetju. Delodajalci se sprašujejo tudi, če so enako produktivni. Potem je recimo tudi vprašanje ali zaposleni dovolj dobro poskrbijo za vse zahteve v okviru varnega dela od doma. Varnost in zdravje pri delu je eden bistven element vsakega delovnega razmerja, odgovornost za to je precej na strani delodajalca. In zdaj, če zaposleni dela od doma in na daljavo, delodajalec nima pravega vpogleda v to," poudarja Kraljičeva.
Niso vsi zaposleni vešči uporabe novodobnih orodij za delo od doma. Izkazalo pa se je, da delo od doma nekako bolje sprejemajo mlajše generacije prav zaradi poznavanja tehnologij. »Začeli smo ugotavljat, da bi si nasplošno velika količina zaposlenih želela kombinirat delo od doma in delo v sami organizaciji. Tudi starejši delavci so med epidemijo ugotovili, da obstajajo prednosti dela od doma, recimo konkretno, da se ni treba voziti vsak dan v službo.«
V času epidemije in dela od doma pa se je pojavila vrsta orodij za spremljanje in kontrolo zaposlenih ter njihovega preživetega časa za računalnikom. »Ugotovilo se je, da je človek lahko produktiven tudi na daljavo. Brez tega, da je vpet na lokacijo organizacije oz. podjetja. So pa določeni predpogoji," še dodaja Kraljičeva.
Kot še meni naša sogovornica, pa je pomembno tudi, da se zaposleni doma ne počutijo izolirane, spregledane in osamljene. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora:
