Si predstavljate, da ste na počitnicah, greste surfat in naenkrat začutite čuden občutek v hrbtenjači, ko se vrnete v hotel pa že čez nekaj minut ne čutite več svojih nog? To se je zgodilo 19-letnemu Konjičanu, Timu Marovtu, ki je pred osmimi leti na počitnicah na Havajih postal hrom.
"Nekje pol ure sem surfal, ko sem začutil utrujenost in rahlo bolečino v svoji hrbtenjači. Takrat sem se odločil, da bom dal surf nazaj, da se bom šel malo spočiti. Ko sem surf odnesel nazaj, sem še nekaj pojedel in potem po okoli petnajstih minutah sem šel v hotelsko sobo, kjer sem se ulegel in si malo odpočil. Čez okoli dvajset minut sem hotel iti na stranišče in takrat sem se hotel vstati in sem imel mehke noge in sem padel po tleh. Takoj smo poklicali rešilce in so prišli v hotel po mene. Ko so me odpeljali v bolnico, so dokaj hitro postavili diagnozo surferska mileopatija. To je poškodba, ki se naredi samo na Havajih samo profesionalnim športnikom in samo prvi dan surfanja," nam uvodoma pojasni Tim.
Do poškodbe njegove hrbtenjače pa ni prišlo z udarcem ali padcem, temveč zaradi hiperekstenzije hrbtenice - stisnilo mu je žilo in živci so odmrli.
"Od samega začetka so me takoj pripravljali na to, kako bom živel na vozičku"
Čeprav je Tim nekoč veljal za obetavnega mladega smučarja, je moral hitro spremeniti svoje cilje in ambicije. Zdravniki mu namreč niso dajali veliko upanja, da bo lahko kdaj sploh še premikal noge.
"Hitro so rekli, da če bom v roku dveh, treh dni spet normalno hodil, bom normalen, drugače bom pa na vozičku. Tudi od samega začetka so me takoj pripravljali na to, kako bom živel na vozičku, oziroma, kako se bom prevažal z njim in kako se bom prestavil s postelje na voziček. To mi v bistvu nikoli ni bilo zanimivo," nam v pogovoru zaupa Tim.
Upanje je bilo samo znotraj družine
Sam pa ni nikoli izgubil optimizma in motivacije. Vedel je, da je uporaba invalidskega vozička le začasna rešitev. Ob strani pa mu je vseskozi stala tudi družina, ki je v njegovo okrevanje verjela že od samega začetka.
"Družina je vedno verjela vame in mi tudi pomagala že od samega začetka, da so se sploh začeli prvi gibi, da so se sploh začela prva premikanja, da se je mama vstajala sredi noči in da mi je noge premikala, da me je brat nosil po stopnicah, ko nisem mogel iti. To se neke stvari, ko smo jih znotraj družine opravljali in to verjetno nihče ni videl in tudi nihče ne bo vedel, ampak to je nekaj kar največ šteje, tisti trenutki, da imaš nekoga vseeno ob sebi," pove Tim.
Sčasoma je z veliko truda in močne volje Tim shodil. Zdaj ponovno smuča, vozi tudi avto, teče maratone in se ukvarja z mnogimi ekstremnimi športi. Razvil pa je tudi svojo rehabilitacijsko napravo Timson, s katero želi pri rehabilitaciji pomagati ne le sebi, temveč tudi drugim.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora:
