"Jutra ob kavi so še lepša ob kitari," smo poimenovali sredin jutranji program, ko v studio povabimo glasbenike, s katerimi klepetamo in nam prebujanje polepšajo tudi z igranjem in petjem v živo.
Tokrat nas je skozi sredino jutro popeljala odlična kantavtorica Urška. Mnoge je nase opozorila z zmago na letošnjem KantFestu. Kako nas je zabavala v sredinem jutru?
Urško smo letos spoznali kot zmagovalko festivala Kant fest, kako se počutiš kot slovenska kantavtorica leta?
"Počaščeno, odkrito in hvaležno za darove."
Kako se je začela tvoja glasbena pot?
"Da se bom ukvarjala z glasbo, sem naznanila po nastopu Nuše Derende v domačem kraju pri mojih pribl. 7-ih letih. Pri 8-ih sem začela igrati kitaro, pri 13-ih pa vstopila v lokalni dekliški pevski zbor, kjer sem se zaljubila v petje. Zbor Deorina mi je ponudil številne priložnosti za brušenje vokalne tehnike in odrskega nastopa. Vzporedno sem se dokaj kmalu vključila v glasbene zasedbe. Moje prve resnejše avtorske skladbe so nastale pri mojih 17-ih. V nasprotju z morebitnimi pričakovanji, sem se odločila za študij psihologije. Izkazalo se je namreč, da je to en del mene, ki ne bo nikoli povsem utihnil. Trenutno raziskujem tudi psihoterapevtske vode, kar zaznavam kot izjemno koristno za sam ustvarjalni proces."
Ob besedi kantavtor, najprej pomislimo na akustično kitaro, kantavtorstvo v današnjem času pa je veliko več kot to?
"Se strinjam, da kantavtorstvo presega pretekle opredelitve. Čeprav sem v kantavtorskem smislu precej tradicionalna (dobršen del mojih pesmi je nastal ob spremljavi moje španske kitare), se zavedam pomena vključevanja predvsem pa znanja dela z drugimi orodji (programi za snemanje, plug-ini, drugimi inštrumenti). Dokler nisem imela pravih orodij oz. jih nisem znala uporabljati, so vse te moje zamisli in prototipi skladb brbotali v meni pod pritiskom kot v "ekonom loncu". Opisano se mi občasno še dogaja."
O čem govorijo tvoje skladbe?
"O povsem vsakdanjih stvareh, tako kot jih razumem jaz. Rada si mislim, da odkrivam teme, o katerih v "mainstream" glasbi redkeje slišimo v tem surovem smislu - npr. izguba, žalovanje, razočaranje, pristna radost, enostavni užitki ..."
Začel se je praznični december, v našem Jutru ob kavi in kitari boš zaigrala tudi eno božično skladbo, kakšen odnos imaš do božične glasbe?
"To je moj najljubši čas v letu!!! Moji najbližji po najboljših močeh skrivajo svojo zgroženost, ampak se zavedam, da se mi v (pred) božičnem času malo utrga. Posedujem namreč veliko (preveč) božičnih škratov, škatel za piškote, lučk in okraskov za smrečico. Če bi si kdo ogledal moj čas poslušanja seznamov predvajanja z božično glasbo ... Ne vem, kaj točno me tako pritegne. Najbrž gre za upanje, da imamo ta čas vsako leto, ne glede, kako težko nam je, kje smo v svetu, koliko dela imamo in čez kakšne preizkušnje gremo. Očara me ta vsaj začasen občutek, da bo vse v redu, da na svetu še obstaja nekaj čistega, pristnega. In ravno, ko se naveličamo vseh teh luči, želja, se slavje konča, pride januar, z njim enakonočje in letni časi bežijo ter se kumulirajo zopet na isti točki s pompoznim zaključkom. Ta naraven tok, rutina me pomirjata. Ne bom pa lagala - če bi bila ujeta v dvigalu z neskončnim "Last Christmas", bi najbrž skušala pobegniti skozi jašek, ampak bi se podobno najverjetneje zgodilo tudi ob izjemno dolgo ponavljajoči glasbi Glasperja, Lianne La Havas ali Yebbe."
