Maribor velja za mesto kulture z bogato tradicijo. Kljub temu pa mnogi že dolgo opozarjajo na neustreznost občinske kulturne politike. Občina zdaj pripravlja novo strategijo.

Dosedanji Lokalni program za kulturo je veljal za dobrega, a so številni kritizirali njegovo izvedbo. Premalo mehkih vsebin, kot sta izposoja opreme in dostopnost prostorov, počasno razvijanje infrastrukture in izvedba razpisov, ne le z vidika obsega financiranja, pravi nevladni kulturni producent Ramiz Derlić:

"Tudi dinamike so pomembne, kdaj se izplačila vršijo. V Mariboru že odkar sem jaz na tem področju še ni uspel razpis, da bi ga razpisali v letu prej za naslednje leto. Drugim občinam to uspeva. "

Občina želi novo strategijo zasnovati v sodelovanju z javnostjo. Te dni so na svojem spletišču objavili anketo za občane. Pred kratkim pa so k razpravi povabili kulturnike z nevladnega področja. Organizator posveta, direktor zavoda PIP, Bojan Golčar:

"V Mariboru imamo precej pestro ponudbo kulturnih producentov na nevladnem področju. Cirka 300 nevladnih organizacij deluje na področju kulture. V teh organizacijah je zaposlenih samo 60 ljudi. To pač govori o tem, kako razvit je nevladni sektor."

Klemen Brvar, ki je spomladi po dolgih letih postal prvi polnopravni vodja Urada za kulturo, pa o cilju:

"Program na nek način ni zaživel, ker je mogoče vseboval preveč vsega, mogoče celo na določenih točkah ni bil realno postavljen. Zato tudi želimo v tem novem obdobju pripraviti neko realno strategijo, ki bo v naslednji petletki izpolnjiva."

Dodaja, da bo konec meseca v Lutkovnem gledališču zaživel program konzorcija Film in Maribor, občina pa bo do konca leta uredila 8 ateljejev na Partizanski cesti. Obetata pa se še obnova knjižnice in preureditev Mariborske tekstilne tovarne.