Z urejanjem javnih površin in obnavljanjem stavbnih pročelij izboljšujemo podobo mesta in tudi dvigujemo kakovost življenja v njem. Urejeno in privlačno mesto omogoča celovitejši gospodarski razvoj, tega pa se zavedajo tudi na mariborski občini, saj so tudi letos objavili razpis za sofinanciranje obnove nepremične kulturne dediščine v mestnem središču.

Pročelja stavb so neme priče preteklosti, o tem, kaj se je nekoč dogajalo, pravi mestni urbanist Tomaž Kancler, zato tudi v mariborski občini objavljajo razpis za obnovo nepremične kulturne dediščine: »Žal pa se seveda iz razpisa v razpis učimo. Ne bom rekel, da so to napake, ampak so neke nedorečenosti, ki jih opaziš šele, ko dobiš vloge.«

Vendar je pot prava, saj k temu pripomorejo tudi lastniki stavb, ki se odločajo za prenovo stavbnih fasad. »Torej, hiše na severni strani Gregorčičeve ulice, ki so historične, so v coni B, tiste na južni strani pa so v coni A, ampak niso historične,« pravi Tomaž Kancler.

Urejeno mesto omogoča celovitejši gospodarski razvoj, kar se odraža v povečanem turističnem obisku in posledično v njegovem privlačnem poslovnem okolju. Mestne zgradbe varujejo po kulturno varstvenih pogojih, pravi restavrator Bine Kovačič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine območne enote Maribor: »Na osnovi dobro opravljenih del tudi ljudje bolj zaupajo stroki.«

Njihov osnovni princip dela je, vrniti objektu takšen izgled, kot ga je nekoč imel, še dodaja restavrator: »Če gledamo historične stavbe z bogatim čelnim okrasjem, moramo paziti, tudi če so te poškodovane, da dobijo nazaj prvotno obliko.« Če pa bi sledili vsem najnovejšim smernicam obnove bi težko ohranili zgodovinsko podobo stavb.