Med obiskovalci kulturnih ustanov je bilo na včerajšnji praznik tudi veliko mladih. Njihova naklonjenost kulturi in umetnosti ni nujno samoumevna, zanjo so zaslužni vzgoja, zgledi in medvrstniška spodbuda. Pogovarjali smo se s članicami mariborskega Kulturno-umetniškega društva Študent, iz akademske folklorne skupine in pevskega zbora; naši sogovorniki so bili Sara Irman Kolar, Ajda Tušar in Rok Verboten, vsi trije študentje Univerze v Mariboru, ter dijakinja in dijaka Prve gimnazije Maribor – Manca Čuješ, David Zorko in Luka Jaušnik.

Klepetali smo o dostopnosti kulture, vplivu novih tehnologij na njeno ustvarjanje in potrošnjo, o tem, ali je od kulture mogoče živeti in o kulturnem bontonu.

V idealnih okoliščinah prvo kulturno-umetnostno vzgojo dobimo doma, tako svojo opiše Rok:«Babica je pela v upokojenskem zboru in me je malo navdušila nad tem (smeh), potem sem hodil tudi v glasbeno šolo in se je potem to nadaljevalo«.

Sara na iztočnico, kako njeni vrstniki spremljajo kulturne dogodke, ugotavlja:«Če izhajam iz svojih izkušenj, kar veliko sošolcev in kolegov ni redno obiskovalo kulturnih dogodkov. Morda kakšno prireditev na prostem, ne pa toliko v gledališčih ali kaj podobnega. To smo obiskovali v okviru kulturnih dejavnosti v osnovni in srednji šoli.«

Manca ima rada opero in je prepričana, da bi bilo treba mlade spodbujati:«…da bi dijaki šli organizirano na kak koncert v sklopu šole, da bi videli, kako sploh je tam. Zdi se mi, da imajo eni otroci predsodke do folklore; mislijo, da se tam vleče in kdo bi šel v opero in tam poslušal, kako nekdo tri ure cvili. Bolj bi se morali spoznati s kulturo, da bi jim ta prirasla k srcu.«

David pravi, da v AFS Študent plesalcev sicer ne primanjkuje in dodaja: »Seveda ne iščemo samo plesalcev, temveč tudi glasbenike. Teh primanjkuje, saj mladi raje odhajajo v moderno glasbo, ne zanimajo jih toliko starejši običaji in igranje harmonike, klarineta, violine.«

Kdor se ljubiteljsko ukvarja s kulturo, mora biti pripravljen tudi na odrekanja. Luka je jasno postavil svoje prioritete: »Ko ljudje pravijo, da je šola na prvem mestu, se jaz s tem ne stirnjam. Folklora je na prvem mestu, šola pride kasneje. Ni mi težko postaviti šolo in učenje na stran in se posvetiti temu, kar imam v resnici rad.«

Mladi sogovorniki sicer niso bili povsem na tekočem, kdo so letošnji Prešernovi nagrajenci, tudi ne spremljajo državne in občinskih proslav ob prazniku kulture; tako pa pravi Ajda: "Pri nas doma spremljamo proslave, tudi državno. Nagrajencev res ne znam našteti, je pa to ena od stvari, ob kateri se naša družina zbere in to malo pokomentiramo.«

Nikar ne zamudite zvočnega zapisa - KLIK!