Sredi naselja novogradenj v mariborski mestni četrti Studenci so minuli konec tedna začeli vzrejo edine slovenske avtohtone pasme, krškopoljskega prašiča. Projekt »pekrski pujski« je ob predstavitvi požel več neodobravanj meščanov in okoliških stanovalcev, zdaj pa so ga uresničili in v mestno četrt v prvi fazi pripeljali 18 prašičev.

Začetek vzreje krškopoljskih prašičev, novih podpekrskih stanovalcev, je v soboto pospremilo več radovednih meščanov. Do predvidoma pozne jeseni bodo prašiči domovali na Pekrski cesti 61, kjer so v minulih mesecih pripravili potrebno infrastrukturo, razlaga Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišča Angele Šerbec: »Naredili smo dvojno ograjo, notranja je pod električno napetostjo. Živali imajo ves dan dostop do vode in krmilnikov, kjer se lahko dvakrat na dan krmijo. Pripravili smo jim zavetišča, ki smo jih poimenovali GlamPIG.« Hiške oziroma prašičje igluje so iz že uporabljenega lesa izdelali po idejni zasnovi študenta arhitekture.

V prvi fazi so v ograjeno območje naselili 18 prašičev, še dodaja zastopnik: »Težki so od trideset do petdeset kilogramov in so že samostojni. Naslednji konec tedna jih pričakujemo še dvajset, tako bomo dosegli obljubljeno število.« Vodja projekta je namreč ob predstavitvi napovedal naselitev petdesetih živali, po pojasnilih je polovica že oddanih.

Pekrski pujski bodo na Studencih do pozne jeseni

Naselitev prostoživečih živali so sicer napovedovali v začetku marca, vendar so jo zaradi nizkih temperatur preložili za tri tedne. Zunanje temperature bodo narekovale tudi izselitev, razlaga zastopnik: »Načrtujemo, da se bodo živali pozno jeseni oziroma zgodaj pozimi, odvisno od temperatur, preselile k mesarju. Ta pasma prašičev lahko prezimi, a smo se zaradi infrastrukturnih zmožnosti odločili, da jih bomo imeli do konca jeseni.«

Za varnost živali vse dni v tednu skrbijo kamere in druga tehnična sredstva. Krmljenje živali je prepovedano. Kot opozarja tabla pred ograjenim prostorom, bodo vsa kazniva ravnanja prijavljena pristojnim organom in kazensko preganjana. Inšpektorji nepravilnosti niso ugotovili, ob tem pa Jovanović dodaja: »Tisti, ki se bodo negativno odzvali na zgodbo, naj frustracije obrnejo na koga drugega in ne na živali ali lastnico zemljišča. Je pa tudi na naših sokrajanih, da imajo pozitiven odnos – ne samo do mačk, psov in drugih živali, ampak tudi do pujsov.« 81-letna lastnica zemljišča se je namreč za vzrejo prašičev odločila, ker ji vse od leta 2005 kmetijskega zemljišča pristojni niso prekategorizirali v stavbno.

Krškopoljski prašiči odpornejši od belih, a manj plodni

Živali te slovenske avtohtone pasme je (v prvi fazi) zagotovila kmetija Sirk. Kot pojasnjuje Vesna Sirk, so vzrejo te pasme začeli, saj lahko iz nje pridobijo več slanine kot iz moderne, bele, prašičje pasme: »Pasma je odpornejša proti zunanjim dejavnikom, živali so mirne in tudi zelo odporne proti bolezni. Zelo rade imajo zeleno travo, seno, sonce in pašo. Zaradi tega ima meso več vitamina D ter omega 3 in omega 6 maščobnih kislin. Meso je tako v primerjavi s hlevsko vzrejo bolj sočno.«

Povprečna teža novih podpekrskih stanovalcev je okrog 50 kilogramov. Po besedah Sirkove lahko te živali v petih letih pridobijo tudi do 400 kilogramov, meso pa je najokusnejše, ko jih dosežejo med 120 in 150. Kljub temu da gre za kakovostno domače meso, je pasma med slovenskimi rejci manj priljubljena. Sirkova dodaja, da je strošek vzreje nekoliko višji tudi zaradi manjše plodnosti: »Ta pasma ima plodnost od štiri do osem mladičev. Tako ne gre za masovno vzrejo kot pri klasičnih belih svinjah, ki imajo lahko tudi od 15 do 18 mladičev na samico.«

Pekrski pujski: od neodobravanja do mestne senzacije?

Prvi odzivi s terena medtem dajejo vtis, da se je prvotno nasprotovanje projektu spremenilo v pravo malo mestno senzacijo. Ograjen prostor krškopoljskih prašičev si je namreč minuli konec tedna ogledalo več meščanov, ki pa so, vsaj po odzivih, projektu naklonjeni.

Občina je bila pri preprečitvi projekta neuspešna. Ker bo živali manj in jih bodo redili na prostem, po zagotovilih rejca neugodnih vplivov naj ne bi bilo.