Zaradi mirnega toka in majhnih brzic je primerna za veslanje s kajaki in kanuji ter tudi rafti. To so spoznali v številnih Lokalno-akcijskih skupinah (LAS) v Zgornjem in Spodnjem Podravju in na Hrvaškem ter pred dvema letoma začeli izvajati projekt Naša Drava, katerega namen je oživitev športnega turizma na in ob strugi reke. V okviru projekta so organizirali številne spuste po Dravi. Zadnji izmed njih se je na spodnjem toku reke odvijal v začetku septembra in je potekal od Nove vasi pri Markovcih do Zavrča.

Če se Slovenci odpravimo na dopust ob reki, za to običajno izberemo Sočo. Toda marsikateri prebivalec severovzhodne Slovenije se ne zaveda, da ima vse možnosti za rekreacijo na reki dejansko pred nosom, saj mimo nas teče reka Drava. Uvodoma moram poudariti, da med tiste, ki smo spregledali rekreativni potencial reke spadam tudi sam, zato sem se še s toliko večjim zanimanjem odpravil v Novo vas pri Markovcih, kjer so društvo Pure Sport, LAS Bogastvo podeželja in LAS Haloze organizirali spust z raftom po Dravi.

Vodjo projekta Naša Drava Mojco Metličar smo vprašali, kako je nastala ideja za takšen hvalevreden projekt. »Ideja je nastala na sestanku za nek drug projekt. Udeleženci sestanka smo namreč na koncu prišli do zaključka, da je Drava neizkoriščen potencial, ki teče mimo nas in ga ne znamo izkoristiti. Zaradi tega smo sklicali LAS-e iz Zgornjega in Spodnjega Podravja ter iz sosednje Hrvaške in jim predstavili idejo. Dogovorili smo se, da bomo obstoječim vsebinam dodajali nove kot sta Drava Bike oz. Dravska kolesarska pot, s čimer smo razširili ponudbo na in ob reki. Slednja je glede spustov s kajaki in kanuji oz. rafti precej neizkoriščena, zato je tudi turistična ponudba na tem področju precej skromna.«

Metličarjeva nam je v nadaljevanju pojasnila, na kakšne odzive je projekt naletel v lokalnem okolju. »Odzivi so bili bolj ali manj pozitivni, saj potenciala, ki ga imamo dejansko ne poznamo in šele ko ga opazimo, vidimo kaj vse je možno narediti. Tudi odzivi javnosti so bili zelo pozitivni, saj smo se predstavili na lanskoletnem sejmu Agra in na mednarodni konferenci o pametnih vaseh, ki je potekala na gradu Rajhenburg.«

Med veslanjem po reki sem nabrežje videl iz doslej redko videne perspektive, kar je v meni vzbudilo občutek odkrivanja novega sveta. Počutil sem se kot pomorščaki, ki so na prelomu iz srednjega v novi vek na novo odkrivali celine. Obiskovalko Evo smo vprašali, kakšni so bili njeni občutki po spustu do Zavrča. »Bilo je malce vroče, ampak drugače moram reči, da je bilo zelo prijetno. Na spust me je prijavila prijateljica, saj je vedela za moje navdušenje nad veslanjem, ki traja že od 12. leta. Nisem pa vedela, da je veslanje po Dravi tako prijetno.«

Med postankom na otočku pred gradom Borl, smo naleteli na podžupanjo občine Cirkulane Danico Ranfl. Zanimali so nas razlogi, zakaj se takšne aktivnosti na Dravi niso odvijale že v preteklosti. »Nekaj krivde je zagotovo na naši strani, saj nismo vedeli, da je Drava primerna tudi za športno rekreacijo. Poleg tega pa moram poudariti, da smo v haloških občinah dajali prednost izgradnji infrastrukture, kot so npr. ceste in vodovod, kar je nujno potrebno, da bomo dobili turiste in obiskovalce. Zdaj je to urejeno, zato bomo v prihodnje več pozornosti namenili mehkim vsebinam.«

Pomemben del življenja ob Dravi je nekoč predstavljalo izpiranje zlata. Aleksander Furek iz Starš nam je opisal, kako je potekal omenjeni proces. »Najprej je treba ugotoviti, ali so v reki sploh zlate luske. Ko so to ugotovili so postavili leseni izpiralnik, pri čemer je najpogosteje šlo za topolovo desko, ki je ležala pod določenim kotom. Za to sta običajno potrebna dva človeka, pri čemer je eden nanjo nalagal prod, drugi pa jo je z vedrom izpiral. Deska je bila na vrhu rahlo nagrbančena, na dnu pa je imela zareze, da je prišlo do vrtinčenja vode in s tem tudi nalaganja mineralov, kot je zlato. Zatem se jo je postavilo na vogal in podnjo položilo leseno skledo, pri čemer jo je bilo še potrebno izprati še z vodo oz. krtačo. Nato je sledilo še izpiranje sklede in prišlo je do zlatih lusk dravskega zlata.«

Jure Čuček iz društva Pure Sport, ki je operativno izvajalo projekt Naša Drava, nam je povedal, kako je zadovoljen z udeležbo na sobotnem spustu. »Predvsem se nam zdi pozitivno, da se je lokalno prebivalstvo odzvalo v takšnem številu in da želijo spoznati nekaj novega. Za nekatere domačine je to bila edinstvena priložnost, saj živijo ob Dravi, vendar se do danes še nikoli niso spustili po njej. Mnogi izmed njih so izrazili tudi željo, da bi se v tem športu udejstvovali tudi v prihodnje.«

Seveda pa morajo biti za spust po reki izpolnjeni tudi nekateri varnostni pogoji, čeprav reka Drava sama po sebi še zdaleč ni nevarna. »Pomembno je, da posamezniki upoštevajo vodostaj, ki ga lahko razberejo na spletu in merilnih postajah. Pozorni pa moramo biti tudi na vreme in si pridobiti tudi nekatera osnovna znanja na tečajih, ki se izvajajajo,« je še dodal Čuček

Sonja Golc iz LAS Haloze nam je za konec povedala, kaj bo projekt prinesel podravskemu turizmu. »Mislim, da smo dosegli kar veliko ciljno skupino ljudi. V okviru projekta je bila izdelana tudi idejna zasnova za vstopno-izstopna mesta ob Dravi in v primeru LAS Haloze tudi po Dravinji. Že sedaj potekajo individualni spusti, ki se začnejo na Dravinji in končajo ob gradu Borl ali v Zavrču. Idejna zasnova bo občinam omogočila, da bodo dobila vsa dovoljenja in turistom olajšala vstop in izstop iz Drave. Na nekaterih mestih so za lažji pristanek predvideni pomoli, na drugih se bo še vedno pristajalo na prodiščih, če so seveda dovolj velika. Predvidene pa so tudi klopce in obvestilne table, ki so nujno potrebne ob vstopnih točkah, saj je ljudi potrebno informirati o tem, kako se morajo obnašati na sami reki. To se mi zdi zelo pomembno.«

Za konec moramo reči, da je ideja oživitve športnega turizma na in ob reki Dravi vsekakor zelo izvirna in dobrodošla, pri čemer ima tudi pomembno ekološko komponento. Na tem mestu je težko navesti njene pozitivne vidike, vendar lahko rečemo, da sta s projektom največ pridobila turizem in lokalno prebivalstvo. Za prvega to pomeni dodatno ponudbo in več zaslužka, za drugega pa nove možnosti preživljanja prostega časa in več druženja, ki ga v današnjem času še kako primanjkuje.