Gasilstvo v Sloveniji velja za najbolj množično silo v sistemu zaščite in reševanja. Naloge gasilstva opravljajo gasilske organizacije – poznamo nepoklicno gasilsko službo in poklicne gasilske enote.

Poklicni gasilci predstavljajo močno strokovno jedro slovenskega gasilstva. Velik poudarek se daje stalnemu strokovnemu usposabljanju in izobraževanju, svoja znanja pa delijo tudi s prostovoljnimi gasilci. Ti v mednarodnem prostoru izstopajo zaradi svoje množičnosti in pripadnosti. Prav zaradi tega sistem gasilstva v Sloveniji deluje zelo skladno in z visokimi strokovnimi standardi. V to smo se lahko prepričali ob nedavnem požaru na Krasu, ki se je kasneje izkazal za največji požar v zgodovini Slovenije. Kakšnim izzivom so bili izpostavljeni gasilci (številni prostovoljni so v tem času sodelovali tudi na gasilski olimpijadi v Celju), kakšne nevarnosti so poleg visokih temperatur in ognja še prežale na njih, smo med drugim povprašali Davorina Vidoviča, predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše.

Da poklicni in prostovoljni gasilci predstavljajo steber zaščite in reševanja v Sloveniji je poudaril tudi poveljnik javne gasilske službe Maribor Aleš Ciringer. Ob tem je izpostavil zelo dobro koordinirano večdnevno intervencijo na širšem kraškem območju, kjer so veliko nevarnost poleg ognja, visokih temperatur, nevarnih prašnih delcev, kemikalij in nepredvidenega vetra predstavljala še ubojna sredstva iz prve svetovne vojne.

Gasilci opravljajo plemenito poslanstvo, ob tem pa ne pričakujejo nobenega plačila. Zadostuje jim preprosta beseda hvala. A smo Slovenci zmožni več kot to? Zagotovo. Ker nesreča nikoli ne počiva.

Hvala. NA POMOČ!